Komisar Hogan je v pogovoru za Odmeve zavrnil možnost, da bi v postopku odmerjanja izjeme za teran Hrvaški prišlo še do kakršne koli spremembe. "Dolžan sem spoštovati evropske zakone in obravnavati vse države enakopravno. Komisijo smo o tem prvič obvestili konec leta 2013. Z Dejanom Židanom se o tej zadevi redno pogovarjam. Prosil me je za nekaj časa, da bi s Hrvaško sklenili prijateljski dogovor. Na žalost jim to ni uspelo. Oktobra 2016 nas je hrvaška oblast zopet opomnila. Odgovoriti sem jim moral do 4. januarja 2017. To sem tudi storil. Po dveh letih čakanja na dogovor moramo zadevo pravno urediti," je povedal.

Zatrdil je, da ne gre za nikakršen precedens, ki ogroža evropski sistem geografske zaščite, kar sporoča slovenska stran. Slovenija bo namreč ohranila zaščiteno oznako porekla teran, to se ne bo spremenilo. Hrvaška bo dobila le pravico do uporabe imena teran za vino iz sorte, ki jo na Hrvaškem tako poimenujejo.

V Odmevih so sicer navedli slovenskega strokovnjaka za intelektualno zaščito, ki je ta argument na podlagi genetske analize zavrnil. Ta sorta je zgolj refošk, saj ima identičen genotip.

Delegirani akt kot precedens?
V odgovoru voditelju Igorju Bergantu je Hogan spomnil, da je izjem na tem področju že 56, dve ima tudi Slovenija, tudi zato poteza ni noben precedens. Ko ga je Bergant soočil z dejstvom, da so popolnoma vse dozdajšnje izjeme potrdili ali med postopkom približevanja Uniji ali pa na podlagi neposrednih pogajanj - nobeno z delegiranim aktom - pa je Hogan odgovoril tako: "Spoštujemo pravne postopke in upoštevamo nasvete pravnih služb Evropske unije. Tudi to vprašanje je bilo predmet pristopnih pogajanj in ob pridružitvi Hrvaške ni bilo rešeno. Kot sem rekel, nas je slovenski minister za kmetijstvo prosil, naj mu damo nekaj časa. Dal sem mu dve leti, da bo to poskusil prijateljsko rešiti. Žal ni bilo mogoče in žal mi je, da ni bilo."

Postopek je bil po njegovem mnenju voden pravilno, pošteno in enakopravno za vse strani, pa tudi povsem transparentno. Zagovarjal ga bo na vseh nadaljnjih platformah, kamor utegne Slovenija še peljati spor, je napovedal.

Židan: Komisija deluje nezakonito
Kmetijski minister Židan je prav tako v Odmevih na Hoganove argumente podal številne pripombe. Na trditev, da je komisija postopek peljala transparentno, je odgovoril s povednim prikazom dokumenta, ki ga je prejel iz Bruslja - cenzuriranega. "Mi kot Slovenija smo slišali, da so na komisiji neki dokumenti. Večkrat smo zanje ustno in pisno zaprosili in jih nismo dobili. Ko sem leta 2015 obiskal podpredsednika komisije Fransa Timmermansa, ki je odgovoren za pravno delovanje, in ga prosil, naj nam jih pošlje, smo jih čez čas res prejeli. Res smo jih dobili, v celoti so prečrtani." Komisijo je ponovno obtožil netransparentnosti ter nezakonitega delovanja.

Ključen komisarjev argument je bil, da se je spor odprl že med pristopnimi pogajanji, nikoli ni bil zares končan in da so torej Hrvatje za zaščito zaprosili pravočasno. Židan je zatrdil, da je prišlo do spremembe stališč znotraj same komisije - Hoganov predhodnik da je sam trdil, da je teran povsem trdno zaščiten. Zato je tudi Židan leta 2013 povsem samozavestno sporočil, da v nobenem primeru ni mogoče, da zaščita na katerem koli temelju ne bi bila dovolj čvrsta. "Jasno je povedal - zaščita je končana, zaščita je slovenska, zaščite se ne more odpirati," je besede nekdanjega evropskega komisarja navajal Židan.

Voditelj Odmevov je ministra izzval, ali ne bi morda lahko ravnal kako drugače ali pa da je morda slovenska stran storila kakšno napako, morebiti malomarnost. Židan je odvrnil, da se je slovenska stran borila in se še bo ter ne bo dopustila, da bodo neke "igrice pod mizo v škodo Slovenije na koncu tudi zmagale". Slovenija se zdaj posvetuje s strokovnjaki, opozarja druge države na nevarnost, da same na podoben način postanejo žrtev, in pripravlja tožbo proti Evropski komisiji.

"To je prvi primer, da poskuša komisija z delegiranim aktom povoziti voljo držav članic. Zato so tudi drugi vznemirjeni," je zatrdil slovenski minister.