Vendar pa je dialog med ministrstvom in dimnikarji, kar zadeva pripravo uredbe, trčil na številne prepreke, in to še preden so oboji zagrizli v najbolj kislo jabolko – cene dimnikarskih storitev.

Čeprav zakon o dimnikarskih storitvah velja že dobra dva meseca in si lastniki malih kurilnih naprav že lahko sami izbirajo dimnikarja, pa so dokončne podrobnosti novega sistema še na delovni mizi ministrstva za okolje. Do zdaj je bila sprejeta le uredba, ki ureja podrobnosti dimnikarske izkaznice in dopolnilnega usposabljanja. Dimnikarji se bodo morali dopolnilno usposabljati na osem let, kar jih bo olajšalo za dva evrska stotaka.

Še kar nekaj časa pa bo, kot kaže, preteklo, preden bodo na ministrstvu končali pripravljati uredbo, ki bo natančneje opredelila pravila glede pregledov, čiščenja in opravljanja meritev na malih kurilnih napravah. Po zakonu o dimnikarskih storitvah jo namreč morajo sprejeti do 19. maja, pri čemer pa na ministrstvu obljubljajo, da bo še predtem predlog uredbe poslan v javno obravnavo.

Dimnikarji bi nekatere naprave čistili večkrat
Sicer na ministrstvu o uredbi potekajo usklajevanja tudi z dimnikarji, a skupnega jezika ne morejo najti niti pri opredelitvi posameznih storitev niti pri uvedbi evropskih standardov. Da na ministrstvu ne nameravajo popuščati dimnikarjem, so sicer pokazali že na začetku pogajanj, ko so v izhodišču zatrli ambicijo po uvedbi sistema, kjer bi meritve opravljali le pooblaščeni dimnikarji, preostale storitve pa vsi drugi, ki so ga koncesionarji poskušali predlagati že ob sprejemanju novega zakona.

Nesoglasja pa so tudi pri določanju časovnih intervalov za opravljanje posameznih storitev. Nekateri dimnikarji so mnenja, da bi pogostost obveznega čiščenja in pregleda morala biti odvisna od modela kurilne naprave in njene jakosti, medtem ko ministrstvo predlaga enoletno redno čiščenje, pogostejše čiščenje pa odrediti le za naprave s presežnimi mejnimi vrednostmi emisij dimnih plinov oziroma pri napravah, kjer so povečane obloge. Nekateri dimnikarji zato predlagani uredbi pravijo, da je taka, kot da bi jo spisale civilne iniciative.

Se zaradi cen obeta ustavna presoja?
Najtrši oreh pa bo gotovo področje cen dimnikarskih storitev. Po zakonu o dimnikarskih storitvah bo namreč najvišjo ceno dimnikarskih storitev določila vlada. V prehodnem obdobju je tako najvišja dovoljena cena za uro dimnikarskih storitev 25,20 evra, dimnikar pa lahko obračuna še 25 centov za vsak kilometer nad 25 kilometrov prevožene razdalje. Spomnimo, da mora dimnikar opravljati dimnikarske storitve, če je določenemu lastniku kurilnih naprav najbližje.

Združevanje obveznosti opravljanja storitve za dimnikarje in obveznosti naročanja dimnikarskih storitev za lastnike kurilnih naprav, ob določeni najvišji ceni storitve in prosti izbiri dimnikarja je bil sicer glavni očitek zakonu o dimnikarskih storitvah, za katerega je vladna služba za zakonodajo presodila, da s prepletanjem prvin prostega trga in javne gospodarske službe ni skladen z obstoječo zakonodajo. Po naših neuradnih informacijah pa nameravajo nekateri dimnikarji prav zaradi nezadovoljstva z najvišjo določeno ceno sprožiti postopek ustavne presoje pred ustavnim sodiščem.

Meritve še v tančici skrivnosti
Če so dimnikarji zaskrbljeni glede določb o časovnih rokih za opravljanje dimnikarskih storitev in njihovih cen, pa so civilne iniciative najbolj zaskrbljene glede meritev emisij in s tem povezanih stroškov, če se na ministrstvu odločijo za obvezno uvedbo dražjih meritev. Na ministrstvu so nam potrdili, da je v pripravi uredba, ki bo določala seznam kurilnih naprav na trdo gorivo, na katerih se bodo izvajale meritve: "Menimo, da ni primerno kaznovanje tistih lastnikov kurilnih naprav, ki uporabljajo ustrezno gorivo in so seznanjeni z navodili proizvajalca o ustrezni rabi naprave." Obenem na ministrstvu dodajajo, da bodo na podlagi izkušenj drugih držav oblikovali seznam tistih vrst naprav, kjer bodo meritve zahtevane. Tudi to uredbo bodo na ministrstvu posredovali v javno obravnavo.

Poleg podzakonskih aktov pa se v prehodnem obdobju čaka na posodobitev in nadgradnjo evidence kurilnih naprav, ki naj bi bila, tako ministrstvo, opravljena do konca maja. V tem času pa obstoječa evidenca Evidim deluje nezanesljivo, saj pogosto ni na voljo, čeprav je za dimnikarje vpis v evidenco obveznost. A tudi nadzor nad delom dimnikarjev je še v prehodnem obdobju, tako so na ministrstvu že podali potrebo po kadrovski okrepitvi okoljske inšpekcije, a novih zaposlitev za inšpektorje, kot je bilo obljubljeno, še ni.

Lumparije zdaj na mizah upravnih enot
Se pa je ministrstvo z zakonom o dimnikarskih storitvah otreslo nadzorne funkcije, ki jo je imelo nad nekdanjimi koncesionarji in ki jo je opravljajo vse prej kot zgledno. Tako so med koncesionarji več let vztrajali podjetniki, ki so verižili podjetja, nezakonito oddajali koncesije v podizvedbo, opustili dolžnost plačevanja prispevkov delavcem in kopičili davčne dolgove. Tovrstno nezakonito početje, ki ga je ministrstvo več let dopuščalo, morajo zdaj preverjati upravne enote, ki izdajajo licence. Eno izmed podjetji s tovrstno poslovno prakso je tako že ostalo brez licence, a je isti podjetnik licenco uspešno dobil na drugi upravni enoti z drugim podjetjem.

Imajo pa dimnikarji, ki so pri koncesionarju delali za zanemarljivo plačilo ali pa ostali brez plačanih prispevkov, zdaj možnost začeti lastno dimnikarsko pot. Pri problematičnih delodajalcih se je tako že zgodilo, da so nekdanji zaposleni odprli svoje podjetje in skušali zadržati stranke, pri katerih so že čistili. Podatkov o tem, koliko lastnikov kurilnih naprav je že zamenjalo dimnikarja, še ni na voljo, kot tudi ni na voljo podatek o tem, koliko lastnikov malih kurilnih naprav je na taki lokaciji, da v okolici 25 kilometrov nima na voljo nobenega ali pa samo enega dimnikarja.

Sicer pa se v praksi ponudniki na različne načine trudijo prepričati stranke. Tako so na nekaterih območjih lastniki kurilnih naprav že občutili napredek v poslovni komunikaciji dimnikarja, medtem ko so nekatera podjetja poskušala nove stranke pridobiti s prevaro, pod pretvezo, da morajo obvezno izpolniti obrazec in jim ga izročiti ali pa da je treba nekdanjega koncesionarja pisno obvestiti o izbiri novega dimnikarja.

Nekateri dimnikarji so že opozorili tudi na nelojalno konkurenco, ki ponuja dimnikarske storitve po polovičnih cenah, kar naj bi postavljalo pod vprašaj finančno vzdržnost in kakovost storitve. To vsaj do zaposlitve novih inšpektorjev ne bo deležno resnejšega nadzora. Praksa pa tudi še ni podala odgovora na vprašanje, kako bo dimnikar, ki bo želel zadržati stranko, tej obenem izrekel prepoved uporabljanja neustrezne kurilne naprave.