Ministrstvu za okolje in prostor je tako uspelo prepričati poslance za podporo predlogu zakona o dimnikarskih storitvah, ki ukinja koncesije in uvaja licenčni sistem. Ministrstvo je podoben predlog pripravilo že lani, a je zaradi številnih pripomb vladne službe za zakonodajo obtičal na delovni mizi, ministrstvo pa je tako moralo tik pred zdajci podaljšati koncesijski sistem. Kljub številnim pripombam vladne službe za zakonodajo pa sprejeti zakon bistveno ne odstopa od lanskega predloga.

Dimnikarske storitve tako ostajajo obveznost za lastnike malih kurilnih naprav, a bodo od zdaj lahko izvajalca izbrali sami. Predvidene so tudi globe za lastnike kurilnih naprav, ki dimnikarskih storitev ne bodo naročili, prav tako pa bodo dimnikarji, če bodo ugotovili, da je kurilna naprava neustrezna, lastnika morali prijaviti okoljskemu inšpektoratu.

Najvišja cena 25,20 evra na uro
Dimnikarji bodo storitve lahko opravljali kjer koli po Sloveniji, če bodo pridobili ustrezno licenco. A njihova dejavnost bo vse prej kot podvržena prostemu trgu. Za dimnikarje zakon tako uvaja obvezno izobraževanje, obveznost opravljanja storitve pri uporabnikih, ki so jim najbližje in ne najdejo drugega dimnikarja. Določena pa je tudi najvišja cena dimnikarskih storitev, ki ne bo smela preseči 25,20 evra za uro dimnikarske storitve.

Omejitve, ki so po navadi značilne za opravljanje gospodarskih javnih služb, pomenijo odmik od prostega trga na področju dimnikarskih storitev. Koalicijski poslanci, ki so zakon podprli, so mnenja, da je taka ureditev potrebna. Poslanec SMC-ja Bojan Krajnc je ob tem poudaril, da je predlagani zakon rešitev pri prehodu iz stare ureditve v novo. Popolna liberalizacija te dejavnosti pa zaradi javnega interesa varstva okolja ni mogoča, je še poudaril Krajnc.

Koalicija: Najboljša mogoča vmesna pot
Tudi poslanci DeSUS-a in SD-ja so poudarjali, da popolna liberalizacija ni mogoča. Poslanec DeSUS-a Ivan Hršak je ob tem dejal, da je z maksimizirano ceno zakon zaščitil lastnike kurilnih naprav pred pretiranim višanjem cen. Poslanec SD-ja Jan Škoberne pa meni, da bodo spremembe prevetrile dimnikarske storitve, ki so se zaradi togosti pretekle ureditve odmaknile od potreb uporabnikov, ki so se dimnikarjem v nekaterih primerih tudi izmikali.

Dimnikarji niso navdušeni
Kompromis med prostim trgom in javno gospodarsko službo pa ni navdušil dimnikarjev. Močnejše dimnikarske družbe so sicer poskušale zakonodajalca prepričati z dopolnili, po katerih bi nad dimnikarsko dejavnostjo bedeli kar sami dimnikarji. Potem ko jim poslancev ni uspelo prepričati niti z dopolnili, ki bi omilili določene vidike regulacije, jim na voljo ostane le še izpodbijanje zakona na ustavnem sodišču, k čemur naj bi se nekateri po neuradnih informacijah tudi nagibali.

Je zakon skladen s preostalimi predpisi?
K temu jih utegne spodbuditi tudi dejstvo, da je usklajenost sprejetega zakona s preostalo zakonodajo vprašljiva, na kar je večkrat zaman opozorila tudi vladna služba za zakonodajo. Zakon namreč ureja dimnikarske storitve na način, ki je značilen za gospodarske javne službe, te pa ureja zakon o gospodarskih javnih službah, ki določa tudi načine, kako se lahko te opravljajo, med predvidenimi načini pa ni licenc. Na ta očitek je ministrstvo večkrat odgovorilo, da je v pripravi sprememba zakona o javnih gospodarskih službah, po katerih bo tovrstna "vmesna" pot pravno sprejemljiva.

Na to pomanjkljivost zakona so sicer opozorili tudi opozicijski poslanci, ki so predlaganemu zakonu nasprotovali. Na neskladnost zakona z obstoječimi predpisi sta opozorila tako nepovezani poslanec Bojan Dobovšek kot tudi poslanec SDS-a Tomaž Lisec. Lisec je hkrati tudi opozoril, da je prosta izbira dimnikarja zgolj navidezna, saj je malo verjetno, da bo nekdo iz Štajerske pripravljen plačati potne stroške dimnikarju z Gorenjske. Dobovšek pa je opozoril tudi na pomanjkljiv inšpekcijski nadzor. Kot smo na MMC-ju že večkrat poročali, je prav zaradi pomanjkljivega nadzora v preteklosti prihajalo do neplačevanja prispevkov, nezakonitega oddajanja v podkoncesije, veriženja podjetij in visokih davčnih dolgov.

Izključeni serviserji in novi poslovni potenciali
Poslanka NSi-ja Iva Dimic pa je opozorila, da je določanje najvišje cene za dejavnost, ki ni regulirana v okviru gospodarskih javnih služb, nenavadno, zato obstaja velika verjetnost, da bo zakon na ustavnem sodišču "padel". Tudi v ZL-ju nad predlaganim zakonom niso navdušeni, poslanec Miha Kordiš pa je ob tem dejal, da bi država zaradi občutljivosti področja morala razmišljati o uvedbi državne javne službe. Do neke mere takšno rešitev omogoča tudi sprejeti zakon, saj bi lahko občine razmišljale o spodbujanju lokalne dimnikarske dejavnosti, ki je prej zaradi sistema koncesij niso mogle izvajati.

Prvotni predlog so poslanci že v drugi obravnavi dopolnili z nekaterimi dopolnili, ki določajo ureditev v prehodnem obdobju. Tako lahko slabi dimnikarji računajo tudi na pasivnost lastnikov malih kurilnih naprav. Če ga ti namreč ne bodo sami zamenjali, bo zadolžen za opravljanje storitev pri njih tudi v naslednjem letu. Prav tako pa bodo dejavnost v prehodnem obdobju nemoteno opravljali zdajšnji imetniki koncesij. Ob tem velja spomniti, da je ministrstvo v preteklih mesecih odvzelo koncesije nekaterim manjšim podjetjem, medtem ko dimnikarske družbe, ki so v preteklosti kopičile davčne dolgove in pozabljale na plačevanje prispevkov zaposlenim, koncesijo še vedno imajo.

Z dopolnilom so poslanci tudi izločili serviserje in prodajalce kurilnih naprav kot potencialne izvajalce dimnikarskih storitev, tako da bo meritve treba opravljati pri dimnikarskih družbah tudi po rednem servisiranju kurilne naprave. V tem kontekstu pa velja izpostaviti tudi določbo, po kateri bo ministrstvo moralo izdati predpis, ki bo opredelil potrebno merilno in računalniško opremo, kar pomeni tudi potencialno dober posel za distributerje opreme.