Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa se pogosto niti ponoči ne spustijo pod 20 stopinj. Foto: BoBo
Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa se pogosto niti ponoči ne spustijo pod 20 stopinj. Foto: BoBo

V preteklih dneh so se najvišje dnevne temperature mnogokje dvignile tudi nad 35 stopinj Celzija. Ker so temperature iz leta v leto višje, je postalo jasno, da je treba k problematiki pristopiti in jo začeti reševati. Soustanoviteljica biroja Ofis arhitekti Špela Videčnik pove, da bi morali vsi javni prostori v prihodnosti temeljiti na tem, da imajo čim več zelenja.

Med rešitvami so vpeljave dreves in travnatih površin, pa tudi zelenih streh. Po besedah krajinske arhitektke Ine Šuklje Erjavec pri prenovah mest ne gre zgolj za vprašanje oblikovanja, temveč morajo posegi temeljiti na strokovnih analizah. "To so pristopi, ki pomagajo zmanjšati toplotno obremenitev, zmanjšujejo toplotne otoke, hkrati pa izboljšujejo splošno kakovost okolja v teh prostorih."

K počasnejšemu segrevanju zgradb po besedah Špele Videčnik prispeva tudi ustrezna izbira materialov in barv: "Segrevajo se temni materiali, ki akumulirajo toploto in jo ponoči oddajajo. Za notranjost hiše pa so pomembna kakovostna okna, izolacija in nujna so zunanja senčila."

Kot poudarja Ina Šuklje Erjavec, želje po trajnostni in do okolja prijaznejši gradnji pri nas dolgo časa niso bile množične: "Do zdaj je bilo to pogosto videno kot razkošje ali nadgradnja." S podnebnimi spremembami pa, kot še dodaja, vpeljava teh površin postaja nujnost mestnega prostora.