Beli kombi z natisnjenimi inicialkami, ki bi jih prepoznala v temi, tako kot športni navijači grb svojega najljubšega kluba, ob cestnem robniku naglo ustavi. Sledi ulični blitzkrieg: dostavljavec v delovnem kombinezonu skoči iz vozila, sunkovito odpre dvokrilna vrata prtljažnika, v roko mi potisne plastično vrečko, sledi moj avantgardni podpis na napravici z razbitim ekranom v levem zgornjem kotu. Preživela sem (moja pošiljka tudi).

Sorodna novica Teden groze ali moje življenje z manj embalaže

Ob odprtju šušljave embalaže v stanovanju in stresanju vsebine na tla (zaradi večje preglednosti) opazim, da je pet kosov spodnjega perila (za članek bi si lahko izmislila kaj drugega, a tako je bilo) zapakiranega vsak v svojo prozorno in neprodušno zaprto plastično vrečko. Ko mi po nekaj minutah (in z nekoliko očrnjenimi prsti) uspe razrezati še zadnjo embalažo, me presune: v navalu (nepojasnjenega živalsko-strastnega sortiranja), da sem levo od sebe pridelala gomilo strgane in zmečkane plastike, desno pa je bilo zloženih le nekaj kosov naročenih oblačil (ob tem se spomnim na svoj teden brez embalaže in bombažno vrečko za nakupovanje, ki je v letu 2020 obtičala nekje v predalu).

Hitro nakupovanje z domačega kavča je zelo priročno, in čeprav smo se pod raznimi pritiski v drugem desetletju 21. stoletja le začeli vesti kot bolj zavestni potrošniki, račun za naše naročilo, pa naj bo zapakirano v plastično embalažo, ali višji ogljični odtis, ki ga proizvede dostavljavec, ki nam mora naročilo dostaviti večkrat, saj nas ob dogovorjenem terminu ni doma, plača okolje. Višji ogljični odtis posledično pomeni vpliv na podnebne spremembe, in krog je sklenjen.

Sorodna novica Podnebju niti pandemija ne pomaga. "Izpad" izpustov bomo nadomestili takoj.

"Letos se je vse obrnilo na glavo. Ljudje so začeli množično kupovati po spletu, saj dobrin niso mogli kupiti v fizični trgovini ali pa so se bali, da bi se okužili z novim koronavirusom," pojasni Roman Krušič iz podjetja Spletna postaja, ki izdeluje spletne strani. Po podatkih Statističnega urada (SURS) je v letošnjem letu po spletu nakupovalo 63 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 74 let (SURS), v zadnjih treh mesecih polovica. Novemu potrošniškemu vedenju, pri katerem nismo omejeni s krajem in časom nakupa, se po napovedih strokovnjakov po koncu epidemiji ne bomo odpovedali.

Po spletu začeli nakupovati starejši od 55 let

"Najpomembnejše je, da so se določene skupine ljudi, ki pred epidemijo niso nikoli nakupovale po spletu, navadile na to novo prakso, ki jo bodo zelo težko opustile. To so predvsem starejši od 55 let," ugotavlja David Čreslovnik, direktor spletne strani Ceneje.si, ki je imela maja in aprila letos 60 odstotkov več prometa kot v istem obdobju lani. Med poletnimi meseci, junija, julija in avgusta, "ki velja za mesec z najnižjo prodajo, pa smo imeli 35 odstotkov več prometa kot lani. Polovica potrošnikov ostaja na spletu in temu so se prilagodili tudi trgovci, ki prej niso imeli spletne prodaje."

Kaj pomeni, da ima vse več trgovin možnost spletne prodaje in da se vse več ljudi odloča za nakupovanje v copatih z domačega kavča? "Znana je anketa, da v fizičnih trgovinah ljudje zapravijo več, v spletni trgovini pa opravijo več nakupov z manj izdelki, kar je slabše z vidika okolja. Pomeni namreč več pakiranja, zaradi dodatnih dostav, sploh v razmiku nekaj dni, pa tudi višji ogljični odtis," opozori Roman Krušič, ki dodaja, da predvsem v tujini spodbujajo kupce k boljši pripravljenosti na sam spletni nakup, da bi bil ta kar se da manj hipen. "V ZDA imajo dober primer prakse, ko umetna inteligenca kupcu, glede na njegove izdelke v košarici, ponudi podobne izdelke po znižani ceni. Kupci so se dejansko odločili za enkraten nakup več izdelkov hkrati, s čimer so znižali tudi ogljični odtis."

Spletna praksa: naročanje več številk in barv istega izdelka

Ker kot potrošnica ne vem, v kakšni embalaži bom dobila nakupljeno blago, in upam, da me bo dostavljavec pred dostavo poklical, da se ne bo po nepotrebnem vračal, se odločim, da bo moj naslednji nakup preudarnejši. Otroške nogavice kupim pri španskem velikanu oblačil (pa četudi mi niso bile vse všeč) in torej opravim racionalni nakup. A glej ga zlomka. Po elektronski pošti prejmem obvestilo: "Hvala za vaš nakup, naročilo št. ******. Vaše naročilo se je razdelilo na 2 pošiljki, ker bo poslano iz različnih skladišč. Ko bo odposlano, boste prejeli elektronsko sporočilo." Dostavo ene pošiljke otroških žab sem tako prejela naslednji dan (zapakiran je bil vsaj v kartonasti embalaži), preostalo naročilo pa čez nekaj dni (poskus ozaveščene potrošnice je znova padel v vodo).

A očitno še vendarle ne spadam med tvegane primere. Neka znanka me je nedavno podučila, da oblačilo po spletu vedno kupi v dveh velikostih in neustrezno po pošti vrne. Ko sem v nekem nakupu tako prejela za eno številko prevelike hlače, bi, poleg papirologije vračila, za povratno poštnino plačala skoraj polovično vrednost hlač (nekatera podjetja tako dejansko kaznujejo kupce nepridiprave, da bi jih odvrnili od tovrstne prakse) in ki bi jih potem tako ali tako morala na novo naročiti (hlače sem raje odnesla k šivilji čez cesto, kjer sva za osem evrov vse uredili). A primer znanke očitno ni osamljen.

"Nekateri kupci pri nakupu tekstila kupijo en model oblačila v različnih številkah in barvah, kar spletni prodajalci z brezplačnimi poštninami, ki je ena najučinkovitejših promocij spletne trgovine, tudi spodbujajo," potrdi Roman Krušič in doda, da so še večja težava "brezplačna vračila, saj ljudje naročajo brez razmisleka, s tem povečujejo nepotrebno uporabo embalaže in tudi ogljični odtis je znova bistveno višji". V Nemčiji naj bi bila tretjina vseh spletnih nakupov vrnjenih, kar pomeni več kot 250 milijonov vrnjenih pošiljk letno, je poročal Süddeutsche Zeitung.

Kdaj se spletni nakup "okoljsko" splača?

Raziskovalci univerze Newcastle so v študiji Spletno nakupovanje in delo od doma (2010) ugotovili, da je pozitivni vidik spletnega nakupovanja pravzaprav ničen ali ima celo negativni vpliv na okolje ravno zaradi vračila izdelkov. Če na spletu opravimo pet ločenih nakupov, je to podobno, kot če bi se v trgovino odpeljali petkrat (kar verjetno ne naredimo, ker se nam: 1. ne da, 2. pomislimo na stroške praznega rezervoarja). Spletni nakup se tako okoljsko "izplača" le, ko naše naročilo nadomesti tri in pol fizične nakupe z avtomobilom, ali če je hkrati dostavljenih 25 izdelkov, ali če kupec pri spletnem nakupu "prihrani" 50-kilometrsko pot.

Andrej Perc iz podjetja Creatim, ki ponuja rešitve za spletno trgovanje in uporabniško izkušnjo, poudari, da bi morale imeti spletne trgovine zato boljše opise izdelkov. Sploh glede na to, da številni ponudniki v Sloveniji leta 2020 šele vzpostavljajo spletno trgovino (pri opisu osvežilca zraka znanega skandinavskega podjetja, ki ima tiste rjave lekarniške embalaže z lesenimi palčkami, je slovenska spletna trgovina izdelek opisala le kot "mešanico dišav" ter "čudovit in pomirjujoč vonj". Tudi na to limanico sem padla, drugi dan po odprtju izdelka se mi zdi, da ima še mož izrazitejši vonj).

Premalo natačno opisani izdelki

"V spletnem trgovanju je znana resnica, boljši kot bodo opisi izdelka, večja je verjetnosti, da ga bomo kupili. Če torej želim sesalnik z vrečko in bo to navedene v opisu, je večja verjetnost, da ga bom kupil. A teh opisov ni, ker so trgovci površni in se s tem nihče ne ukvarja. Tako kupci izdelek vrnejo, kar pomeni, da se mora znova nekdo pripeljati k njim in odpeljati nazaj, kar je velika obremenitev za okolje," razlaga Perc, ki omeni tudi primer dobre prakse, glede na to, da je v tekstilni industriji kar 30 odstotkov vračil. "Če kupim čevlje številka 42, zelo pomaga, če je spodaj opis, "feels like 41," torej, da je številka nekoliko manjša, zato bom vzel večjo".

A pri tem smo pozabili na nekaj ključnega: na hitrost dostave ali t. i. zadnjo miljo. Vse več kupcev namreč zahteva svoj izdelek takoj in zdaj (kar je logično, če smo ga že plačali in se hočemo izogniti nepojasnjenemu živalsko-strastnemu sortiranju izdelkov). Pri tem smo Slovenci »regijski fenomen«, še opozori Krušič: "Pred epidemijo je bilo pri naših naročnikih med 60 in 80 odstotki plačil po povzetju, česar nobena država v naši okolici ni imela. Slovenci se počutijo bolje, če dobijo blago v roke in jo po tem plačajo, pa četudi so v škatli zapakirani kamni. A epidemija bo tudi ta način plačila počasi izkoreninila, saj so se nekateri med epidemijo bali plačevati z denarjem, da se ne bi okužili."

Sorodna novica Odrast – postopen odmik od trajne gospodarske rasti, ki izčrpava planet

In kaj je zadnja milja? To je tista dejanska pot dostave od trgovine do potrošnika, kjer se tudi proizvede najvišji ogljični odtis. Zato je kupcem tudi tako pomembno, da lahko ob tem bianko nakupu sledimo poti svoje pošiljke (in smo še bolj veseli, ko končno dobimo SMS-obvestilo, da bo dostava jutri, predvidoma med 14.30 in 17.30 (ko nas ne bo doma). "Če obstajajo zbirne točke na bencinskih črpalkah ali pa so paketomati na frekventnih lokacijah, s tem vendarle znižamo ogljični odtis, saj se dostavljavec ali poštar ne vozita od vrat do vrat. T. i. click and collect (prevedimo kot kupi in prevzemi) pa je seveda smiseln, če smo v bližini trgovca, morda imamo blizu službo. Če smo oddaljeni 120 kilometrov, je seveda vseeno."

Mimovrste: Manj vračil, več recikliranja

Tudi eden večjih spletnih ponudnikov v Sloveniji Mimovrste ponuja kupcem več vrst prevzema blaga: od dostave na dom do prevzemnih mest in osebnega prevzema. 60 odstotkov naročil dostavita Pošta Slovenije ali DPD ali pa je prevzem na zbirnih mestih, 40 odstotkov je osebnega prevzema (upam, da to ni povezano s tistimi kamni v škatli, ampak je v ozadju tudi neki logičen okoljski premislek). Podjetje, ki ima sedem prevzemnih mest po vseh Sloveniji, ne ponuja možnosti hitre dostave.

Njihove letošnje poslovne številke so presunljive. V povprečju imajo več kot 100.000 naročil mesečno, "zadnja dva meseca imamo znova rekorde pri naročilih, ki krepko presegajo mesečno povprečje," pove vodja trženja na Mimovrste Mojca Gorenc, kar pripisuje epidemiološkim ukrepom, ki kupcem onemogoča nakup v fizičnih trgovinah. Največ povpraševanja je po računalniški opremi (verjetno zaradi šolanja na daljavo), beli tehniki in malih gospodinjskih aparatih (se pozna, da smo več doma), videokamerah (upam, da je povezano z računalniško opremo), ustvarjalnih izdelkih za otroke (tisti, ki se ne šolajo od doma, ampak jih lovimo po stanovanju, ko na malem gospodinjskem aparatu kuhamo kosilo) in mobilni telefoniji.

Poleg "neverjetnega števila oddanih naročil" pa imajo na Mimovrste tudi "izjemno število novih uporabnikov," nadaljuje sogovornica; v starostni skupini 55–65 let 60 odstotkov več kupcev, starejših od 65 let 95 odstotkov, v starostni skupini 18–24 let pa kar 250 odstotkov več. Kupci so več časa v sami spletni trgovini, saj si ponudbo bolje ogledajo, izdelke natančno primerjajo med seboj. "Opažamo pa tudi večjo cenovno občutljivost kupcev, iskanje ugodnih in akcijskih ponudb, več povpraševanj je po obročnem odplačevanju," pravi Gorenčeva.

V redu, koliko poudarka pa tako veliko podjetje nameni okolju, ga vprašam? Kot se izkaže, precej. Poleg tega, da imajo izjemno malo vračil, manj kot 0,5 odstotka, razmišljajo tudi o zeleni prihodnosti. "Že nekaj let odvažamo, zbiramo in recikliramo odpadno in elektronsko opremo, belo tehniko in podobno," nadaljuje. Podjetje je tako lani zbralo 85,429 kilogramov odpadne električne in elektronske opreme, letos pa sodelujejo v ozaveščevalni akciji "Prinesi star aparat in E-recikliraj Mimovrste!", ki ga sofinancirata Evropska komisija in ministrstvo za okolje.

Najprej cena in brezplačna poštnina, šele nato okolje

Če je bilo leta 2018 na svetovni ravni 1,8 milijarde spletnih kupcev, ki so ustvarili 2800 prihodkov od prodaje, je napoved do leta 2021 4800 milijard dolarjev po poročanjul Forbesa, a epidemija bo številko zagotovo zvišala. Podjetja torej pospešeno postavljajo novo logistiko, kupcem svetujejo z v videosvetovalnicami, izboljšujejo dobave, avtomatizirajo procese dela, prizadevajo si za hitrejšo dostavo, večajo ekipo sodelavcev, predvsem v digitalnem trženju.

"Ko se pogovarjamo s spletnimi trgovinami, se varovanje okolja praktično ne omenja, v smislu, kaj se da narediti. Pomembnejša jim je logistika, kako bomo to naredili. Slovencem sta najpomembnejša nizka cena in brezplačna poštnina, šele nato mogoče pomislimo na okolje," prizna Roman Krušič. "V Sloveniji se podjetja premalo ukvarjajo z vprašanjem, kakšna naj bo embalaža, kako naj bo okolju prijazna. Določena podjetja sicer že razmišljajo o biorazgradljivi embalaži, tako da bo tudi embalaža bistveno bolj ekološka in do okolja prijazna," še doda.

Čez pet let bodo dostavo opravljali letalniki

Spletni velikan Amazon je prvič do zdaj objavil podatek o ogljičnem odtisu družbe, to je 44,40 metričnih ton ogljikovega dioksida, od tega imajo njihove fosilne dostave 4,70 metričnih ton izpusta, tretje stranke, ki z njimi sodelujejo, med drugim tudi pakiranje, pa 13,89 milijona ton CO2-ja. Za primerjavo: osebni bencinski avtomobil v 700 kilometrih vožnje proizvede okoli 85 kilogramov CO2-ja. Amazon je ob tem napovedal, da bo vozni park oplemenitil s 100.000 električnimi vozili, direktor Jeff Bezos pa, da bo podjetje do leta 2040 ogljično nevtralno.

Britanska spletna trgovina Ocado si prizadeva, da bi bila do leta 2045 brezogljična. Iz voznega parka je odstranila vozila, ki vozijo na dizel in jih nadomestila z vozili na stisnjen zemeljski plin (CNG), ki proizvede za 83 odstotkov manj CO2-ja. Od leta 2018 pa kar 98 odstotkov energije, ki jo potrebujejo za potrebe delovanja trgovine – elektrika, ogrevanje, hlajenje, klimatske naprave – pridobiva iz obnovljivih virov, pri čemer je 69,5 odstotkov vseh njihovih emisij fosilnih.

Ne pozabimo, v petih letih bodo dostavljala tudi brezpilotna letala.

Sorodna novica Boštjan Videmšek: "Ene same države ni na tem svetu, ki bi bila brez greha"

Pošta Slovenije vozni park zamenjuje z električnimi vozili

In kako je v Sloveniji? Za pojasnilo smo vprašali kar Pošto Slovenije. Megi Jarc z odnosov z javnostmi je poudarila, da ima Pošta družbeno odgovornost s poudarkom na trajnostnem razvoju in energetski učinkovitosti in da imajo strateški razvojni program. Do leta 2025 želijo povečati delež električnih vozil v voznem parku na 46 odstotkov s štirih odstotkov v letu 2018, poleg tega želijo zmanjšati ogljični odtis na 14 odstotkov glede na leto 2018. Prav tako si prizadevajo za 55-odstotni delež porabljene energije iz obnovljivih virov v stavbah, za 12 odstotkov pa znižati porabo goriva za prevozna sredstva glede na leto 2018.

Glede voznega parka so konkretne številke naslednje: imajo 1240 vozil in približno 2000 dvokoles. Poleg 50 lahkih koles na električni pogon imajo še 59 lahkih električnih štirikolesnikov, 19 električnih trikolesnikov in več kot 70 različnih električnih dvokoles. "Vozni park Pošte Slovenije je bogatejši tudi za prvi električni kombi," pove Megi Jarc, vozil pa bo po središču Maribora, "ki je prvo slovensko mesto, ki je z odlokom omejilo vstop v območje za pešce za vozila z notranjim izgorevanjem."

Pošta Slovenije prav tako do preklica ne sprejema naročil za ponovno brezplačno dostavo pisem, brezplačna ponovna dostava pošiljk pa je mogoča le enkrat za isto pošiljko, pri čemer dostave ne prilagajajo več kupcem, ampak jih razvažajo znotraj rednega dela pismonoše. "Strankam svetujemo, naj čim več uporabljajo alternativne možnosti dostave pošiljk v paketomate, paketnike in na izročilne točke trgovcev, kjer so blago naročili."