Lovska in ribiška zveza sta predstavili svoji aktivnosti, ki so jih opravili v preteklem letu. Prav ob koncu letošnjega leta imajo lovci, predvsem tisti iz lovskih družin ob slovensko-hrvaški meji, precej dodatnega dela. Država kot preventivo ob morebitni novi eskalaciji begunske krize postavlja "tehnične ovire", ki pa trenutno najbolj ovirajo selitve divjih, pa tudi domačih živali.

Predsednik lovske zveze (LZS) Feliks Srečko Krope je pojasnil, da so "tehnične ovire" precejšnja ovira za selitvene tokove živali. "Divjad ima svoje migracijske tokove, in kot rečemo v lovskih vrstah, divjad pač ne pozna meja. S temi ograjami pa se postavljajo različne ovire na poteh, po katerih živali migrirajo," je poudaril Krope. Po njegovih besedah se visoka divjad v tem letnem času zbira v trope in lahko nastanejo različne situacije.

Denimo da bo iskala primerne koridorje ob ograjah ali pa bo preganjana. Lovske družine ob obmejnih območjih zato nameravajo ali so že začeli postavljati različna odvračala za divjad, kot so trakovi s kemičnimi sredstvi, ki z vonjem odvračajo živali, zvočna odvračala ali električni pastirji. Ta sredstva bo nabavila država, ki jih bo predala postavljavcem žične ograje in lovskim družinam, ti pa bodo poskrbeli za njihovo postavitev.

"Glavni poudarek je, da se naredi čim manjša škoda divjadi, da se ne poškoduje in zaplete," je poudaril Krope. Lovci po njegovih besedah vsakodnevno opravljajo nadzor ob ograji in naj bi tudi poskrbeli za morebitne kadavre, čeprav je za njihovo odstranjevanje pristojna higienska služba. Sicer pa se bodo predstavniki lovske zveze srečali tudi z državnim sekretarjem na MNZ-ju Boštjanom Šeficem, sodelovali pa naj bi tudi predstavniki društva proti mučenju živali.

Tri najdene žrtve
Predsednik LZS-ja je povedal, da je po njihovih informacijah prišlo le do enega primera poškodovanja divje živali, in sicer košute, ki je prišla s hrvaške strani, pri tem si je zlomila nogo in se porezala. Lovci pa so jo pozneje izsledili. Znana sta tudi dva primera, ko sta se v ograjo zapletla pes in mačka in tudi za njiju so bile poškodbe usodne, saj so ju morali uspavati.

Krope je tudi pojasnil, da so predvsem na območjih ob vodah najučinkovitejša zvočna plašila, ki živali odvračajo, da bi pri prečkanju voda prišle na kopno na ograjenih mestih. V primeru divjih prašičev pa je najučinkovitejši električni pastir, saj se bodo drugače poskušali pririniti skozi žično ograjo.

Vodstvo LZS-ja se je glede težav, ki jih ima lahko divjad zaradi ograje na meji, pogovarjalo z avstrijskimi in madžarskimi kolegi. Vendar so poudarili, da je v sosednjih državah vsa pozornost usmerjena težavam zaradi begunske krize, medtem ko se kolateralni škodi (divjadi) še niso posvečali. "Veseli me, da vsaj mi razmišljamo o zaščiti divjadi," je še povedal Krope.

Vsaka država upravlja skupno reko po svoje
Žična ograja ob mejnih rekah ni tako problematična za ribiče, razen glede dostopa do rek, kot je za lovce. Mejne reke so bolj problematične zaradi dejstva, da vlada v ničemer ni poskrbela za skupno ribiško upravljanje, je povedal predsednik ribiške zveze (RZS) Miroslav Žaberl. Mejne reke s Hrvaško po njegovih besedah upravljata obe državi, vsaka z različnimi predpisi, čeprav imamo podpisan sporazum o skupnem čezmejnem upravljanju.

Težave z obnovljivimi viri in protipoplavno zaščito
Slovenske ribiče trenutno najbolj skrbi "zelena energija", saj Slovenija načrtuje gradnjo številnih obnovljivih virov električne energije, med katerimi so na prvem mestu hidroelektrarne.

"Nismo navdušeni nad tem, da bo na srednji Savi 9 ali 12 visokih zaprek, ki bodo spremenile habitat rib in preprečile selitve migratornim ribam," je dejal in opozoril, da je srednja Sava druga najpomembnejša za sulca, "kralja voda", ki sodi med ogrožene vrste. Po njegovih besedah ima samo ena nova savska elektrarna (HE Blanca) ustrezno urejeno ribjo stezo, medtem ko naj bi bila pri drugih dveh novih hidroelektrarnah neustrezno urejena.

Druga velika težava, na katero opozarjajo ribiči, je protipoplavno urejanje vodotokov, saj so posegi pogosto nestrokovno opravljeni. Tako po besedah Žaberla niso bile urejene drstne jame za soške postrvi. "Ribiči vztrajamo, da morajo biti posegi sonaravni. Narejeni morajo biti tako, da so čim bolj prijazni do rib," je dejal in opozoril na številne slabe primere. "Včasih nas morajo tujci prijaviti Evropski komisiji, da pristojne službe ukrepajo," je poudaril in imel pri tem najverjetneje v mislih primer nemškega ribiča, ki je evropsko komisijo opozoril na ureditev betonske struge Savinje v Lučah zaradi negativnih vplivov na ribjo populacijo.