Biolog in naravovarstvenik z oddelka za varstvo narave pri javnem zavodu Triglavski narodni park te dni s svojimi sodelavci končuje obsežen večletni projekt, poimenovan Vrh Julijcev, katerega osrednji partner je javni zavod Triglavski narodni park.
V tokratnem podkastu V imenu narave o podaljšani sezoni obiskovanja Alp in vplivu podnebnih sprememb, o t. i. mirnih območjih, pomembnosti kalov in izboljšanju razmer v Dvojnem jezeru ter predvsem o projektu Vrh Julijcev in spreminjanju naših navad.
Trenutne razmere v Triglavskem narodnem parku
"Triglavski narodni park je nedvomno eno najbolje ohranjenih območij Slovenije, vseeno pa določene teme zahtevajo dejavno varstvo. Pri tem ne smemo stremeti le k ohranjanju ohranjenega, temveč tudi popravljati napake, ki smo jih v preteklosti povzročili s svojim delovanjem," je jasen Andrej Arih in doda: "Na splošno je narava v Triglavskem narodnem parku v dobrem stanju. Trenutno je najbolj problematično stanje gozdov. Po žledolomu leta 2014 so se zlasti na gorenjski strani parka močno razširili podlubniki, zlasti lubadar, kar zahteva sanacijske ukrepe gozdarske stroke. Pri saniranju bi del območij radi prepustili naravnim procesom." Posledice podnebnih sprememb pa opažajo tudi pri vodah, zlasti v obdobjih hude suše in seveda tudi ob letošnjih poplavah. Razmere se spreminjajo, dinamiko sprememb v zavodu spremljajo kot naravni pojav, tam, kjer je treba, pa ukrepajo.
"Včasih so bile Alpe obljudene tri mesece, od julija do septembra, danes je v vsakem kotičku Alp človek navzoč vse leto."
Vpliv dejavnosti človeka
Andrej Arih takole pojasni škodljivi vpliv človeka na naravo v parku. "Težave povzročajo čedalje intenzivnejša raba tal, uporaba sodobnih tehnologij, nebrzdano izkoriščanje naravnih virov in posegi v prostor. Po drugi strani pa tudi opuščanje dejavnosti ni dobrodošlo, kajti zlasti pri kmetijski dejavnosti se naravovarstvena vrednost območja na primer zelo zmanjša, če se planine, ki so bile do včeraj še žive, zaraščajo z gozdom." Zaradi vsega naštetega je težko presoditi, kaj je tisto, kar najbolj ogroža naravo. Pereča težava, ki se jo v zadnjih petih letih trudijo omiliti, je tudi splošna raba prostora, predvsem množično obiskovanje parka in športne dejavnosti v njem. "Zagotovo so vsi dobrodošli, da obiščejo in doživijo lepote julijskega pogorja, pa vendar je množičnost v nekaterih primerih velika težava. Ne gre le za okrnjeno doživljanje ohranjenega okolja, temveč tudi za neposredno vznemirjanje predvsem živali ali pa uničevanje določenega ekosistema, ki je izjemno občutljiv na človekovo navzočnost in delovanje. Tak primer so denimo visoka barja," ponazori Andrej Arih.
Mirna območja so osrčje narave
"V sklopu projekta Vrh Julijcev smo v prostoru uveljavili nekatera mirna območja za divjega petelina in belko ter aktivna visoka barja," pojasni Andrej Arih in doda še podatke: "Vsega skupaj je takšnih 138 območij, kar obsega približno devet odstotkov površine Triglavskega narodnega parka." Javni zavod Triglavski narodni park je ta območja določil skupaj s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč, kjer so človekove dejavnosti časovno in prostorsko prilagojene, tako da so motnje v naravnem okolju čim manjše: "Pri mirnih območjih praviloma ne gre za absolutno prepoved dostopanja vanje, temveč predvsem za dosledno uporabo označenih pohodnih poti in druge infrastrukture. Pri nekaterih območjih pa velja popolna omejitev dostopa, predvsem na območjih visokih barij, kjer je človekova navzočnost zelo škodljiva."
Kali so nepogrešljiv del kmetijske krajine
"Kali so nujni razmnoževalni habitat za dvoživke, v Triglavskem narodnem parku na primer za velikega pupka in hribskega urha. Hkrati pa so kali tudi strukture, ki jih je v preteklosti vzpostavil človek s čisto drugim namenom, in sicer ne za dvoživke, temveč za preskrbo pašne živine z vodo v obdobju pašne sezone. In glede na vedno pogostejšo sušo v poletnih mesecih je obnova kalov tudi prispevek k ohranjanju kmetijstva v parku," Andrej Arih predstavi pomen kalov. Na primorski strani parka so obnovili štiri, na gorenjski pa enajst kalov. Ves potek obnove sta v sodelovanju z javnim zavodom Triglavski narodni park vodili Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije – KGZ Kranj in občina Tolmin.
Izboljšanje razmer v Dvojnem jezeru
"Leta 1991 so v Dvojno jezero, načrtno ali nenačrtno, vnesli ribe, ki so porušile jezerski ekosistem. Poleg tega so na razmere v njem vplivale tudi odpadne vode iz planinske koče," težave z Dvojnim jezerom strne Andrej Arih. V projektu so za izboljšanje razmer v jezeru opravili dve glavni dejavnosti. Skupaj s Planinsko zvezo Slovenije in Planinskim društvom Ljubljana Matica so vpeljali redno spremljanje kakovosti vode v Dvojnem jezeru in uredili dve zunanji suhi stranišči. Rezultati meritev, ki jih opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, že kažejo izboljšanje predvsem na račun prilagajanja delovanja koče. K izboljšanju razmer v Dvojnem jezeru pa so pripomogla tudi večletna prizadevanja Zavoda za ribištvo Slovenije za izlov tujerodnih vrst rib, tj. jezerske zlatovčice in pisanca.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje