Naravo tega severovzhodnega dela Slovenije rad opisuje kot svojstveno, zlasti zaradi njene pestrosti. Zelo pestro pa je tudi njegovo delo naravovarstvenega nadzornika, pri čemer iskreno prizna, da mu je delo na terenu, pa naj bo to opazovanje in spremljanje (monitoring), vodenje obiskovalcev ali fizično delo, ljubše od urejanja administracije.
V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj se je v dvajsetih letih delovanja Krajinskega parka Goričko spremenilo na bolje, o biotski pestrosti parka in najranljivejših vrstah, o projektu Life for Seeds in tudi o tem, kako najti pravo ravnovesje med skrbjo za naravo in številom obiskovalcev.
V sklopu Nature 2000 varujemo sedem tipov habitatov, od tega so trije travniški, trije gozdni, eden pa t. i. obvodni habitatni tip. Dejanskih habitatov na Goričkem pa je ogromno.
Pokrajina, kjer so ljudje od nekdaj živeli z naravo
Krajinski park Goričko, ki se razteza na 462 kvadratnih kilometrih, je po površini drugi največji narodni park v Sloveniji, večji je samo Triglavski narodni park. “Tisto, kar je pri nas najbolj posebno, pa je, da je to najbolj mozaičen, najbolj pisan park v Sloveniji,” na kratko opiše Tomaž Koltai in doda: “Javnost večkrat povezuje človekovo dejavnost neposredno z uničevanjem ali z zmanjšanjem biotske pestrosti, ampak v resnici ni vedno tako. Na območju Krajinskega parka Goričko je bilo skoraj v vsej zgodovini živo samooskrbno kmetijstvo, zaradi česar se je pokrajina ohranila, saj so ljudje z naravo morali živeti.” Za ta del Slovenije je značilna drobna razparceliranost in zelo velika pestrost različnih tipov rabe tal.
“To pa pomeni, da imamo tukaj zelo veliko različnih življenjskih prostorov za živali in rastline.”
Ogrožene in ranljive vrste Goričkega
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko upravljajo dobrih 90 hektarjev površin. Večina je travnikov, ki so najbolj pestri življenjski prostori, vendar so zaradi hitrega spreminjanja kmetijskih praks tudi med najbolj ogroženimi. “Pri tem ne gre le za rastlinske, temveč tudi za živalske vrste, saj jih je večina odvisnih od rastlin,” pojasni Tomaž Koltai. Ena izmed živalskih vrst, ki ji namenjajo več pozornosti, je travniški postavnež, metulj, ki je trenutno ohranjen le še na enem sklopu travnikov in ga skrbno varujejo. Med metulji imata svoj življenjski prostor v tem parku še dve vrsti metuljev mravljiščarjev, temni in strašničin mravljiščar. “Ko govorimo o varstvu metuljev, moramo imeti vedno v mislih tudi rastline, na katerih se ti hranijo, zato moramo varovati tudi travnike,” opozori Tomaž Koltai.
Na travnikih Krajinskega parka Goričko so poleg metuljev svoj življenjski prostor našle tudi travniške vrste ptic, kot so smrdokavra, veliki skovik in druge. Te so ogrožene predvsem zaradi zelo zahtevnih življenjskih razvojnih krogov, ki pa niso odvisni le od travnikov. "Smrdokavra na primer večkrat živi v duplih visokodebelnih sadovnjakov in se hrani na ekstenzivnih travnikih. Že na tem primeru lahko vidimo, kako zahtevno je lahko varovanje ene same živalske vrste,” ponazori Tomaž Koltai.
“Ena izmed najpomembnejših stvari, ki so bile narejene v dvajsetih letih Krajinskega parka Goričko, je ta, da smo naravo Goričkega dobro spoznali in vemo, kaj je redko, kaj je treba ohranjati in kako to početi.”
Pri rastlinskih vrstah Krajinskega parka Goričko gre za vrste, ki uspevajo na mokrotnih travnikih, med njimi so močvirski svišč, rumena maslenica in sibirska perunika. Na bolj suhih travnikih pa opažajo, da hitro izginjajo travniške orhideje, ki so zelo občutljive na nenadne spremembe v življenjskem prostoru.
Ohranjanje travniških habitatnih tipov
Projekt Life for Seeds je trenutno eden izmed večjih naravovarstvenih projektov v Sloveniji. V njem poleg Krajinskega parka Goričko sodelujejo še Triglavski narodni park, Notranjski regijski park, Kmetijski inštitut Slovenije, vodilni partner pa je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. “Projekt je velik predvsem zato, ker skupaj v Sloveniji opravljamo pionirsko delo, to je ustanavljanje semenske banke prostoživečih travniških rastlin,” na kratko opiše Tomaž Koltai in doda:
Meni je najbolj pri srcu to, da se je povečala prepoznavnost in priznanost našega parka med lokalnim prebivalstvom. Ogromno domačinov je začutilo, da park pomeni dodano vrednost in ne prinaša zgolj omejitev.
”Podobne prakse v Sloveniji v tem obsegu še ni bilo, zato smo morali precej znanja pridobiti tudi v tujini.” Po vsej Sloveniji na travnikih, ki so ogroženi in izginjajo, nabirajo semena travniških rastlin in vzpostavljajo semensko banko, katere namen je ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov. To je skupna dejavnost, ki pa je le del obsežnega projekta. ”Pri nas na Goričkem na primer v sklopu tega projekta z bogatim semenskim materialom, semeni, ki jih nabiramo na dobrih, pestrih travnikih, obnavljamo tudi osem hektarjev slabih oziroma vrstno revnih travnikov. Pri tem potrebujemo pomoč lastnikov travnikov in kmetovalcev, naše sodelovanje pa je primer dobre prakse,” doda Tomaž Koltai.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje