Kot študentko so jo najprej najbolj zanimale živali in njihovo vedenje, a za njeno nadaljnjo poklicno pot je bil usoden predmet sistemska botanika. Pri tem je začutila globlji stik z naravo. Danes se posveča uporabnosti slovenske flore v najširšem smislu, izobraževanju in povezovanju na tem področju ter še vedno tudi skrbi za okolje in naravo. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako dobro poznamo divje rastline, o njihovih vrstah, skupnosti nabiralk, pa tudi o tem, kako biologinja skupaj z možem vsako leto preizkusi po eno novo rastlino, zakaj se ji zdi jerebika čudovita in zakaj pri nabiranju ne smemo biti preveč lakomni.
Kako deluje Zavod Divji vrt?
Zakaj mi narava toliko pomeni? Ugotovila sem, da je zame to stik z duhovnostjo, z nečim presežnim. Meni se zdi narava zelo kompleksna, čudovita, počutim se majhen delček vsega tega
"Sedež imamo v Kranju, naš Divji vrt pa deluje po vsej Sloveniji. Leta 2018 sva z možem kupila tudi kmetijo v bližini Bizeljskega, kjer se trudiva naravovarstveno kmetovati," v uvodu pojasni biologinja Andreja Papež Kristanc. "Vsaka lokacija ima svoje zelo lepe kotičke. V Kranju bi posebej omenila sotočje med Kokro in Rupovščico, kjer je ob reki poplavni gozd, strmo travišče pa je bogato z rastlinami, kar zame kot prebivalko mesta pomeni pomemben stik z naravo." Delo biologinje Andreje Papež Kristanc je še vedno tesno povezano tudi z varovanjem narave. Na tem področju je pred ustanovitvijo zavoda delala več let. Rada poudari, da se trudi živeti v skladu z naravo. K temu pa pripomore tudi z izobraževanjem in ozaveščanjem na tem področju. Z boljšim poznavanjem narave se namreč tudi bolj zavedamo njene vrednosti in smo jo bolj pripravljeni varovati. "Naša sezona traja od konca marca do konca junija, takrat garamo, imamo ogromno delavnic ... Čez poletje pa je malo zatišja, ker je prevroče," še doda.
Užitne, zdravilne, uporabne, strupene, invazivne ...
"Pomembno je, da med divjimi rastlinami poznamo strupene, podobno kot pri gobah. Preostale vrste pa so užitne ali neužitne," začne o vrstah divjih rastlin pojasnjevati Andreja Papež Kristanc. "Strupene lahko škodujejo akutno, težave se pojavijo takoj, lahko pa so kronično škodljive in bi imeli težave, če bi jih uživali dalj časa. Užitne rastline uporabljamo za prehrano. Vedeti moramo, da je lahko na začetku sezone rastlina užitna, sčasoma pa zaradi določenih lastnosti postane neužitna. Poleg užitnih in neužitnih divjih rastlin v naravi nabiramo še zdravilne rastline, ki jih uporabljamo za lajšanje zdravstvenih težav."
Povezale smo se štiri nabiralke, sodelujemo z drugimi nabiralci in imamo tudi spletno nabiralniško skupnost nabiralci.si.
"Med zelo strupenimi divjimi rastlinami je jesenski podlesek, ki ga nabiralci včasih zamenjajo s čemažem. Tudi bela čmerika in šmarnica podobno zavedeta nabiralce čemaža. Poznamo tudi deloma užitne in deloma strupene divje rastline, kot je na primer tisa, pri kateri so seme in listi strupeni, semenski ovoj pa je užiten. Tudi rastlin, ki postanejo neužitne čez čas, je kar nekaj vrst. Značilen primer je že regrat, spomladanski listi so zelo okusni, kasneje pa ne več. Podobno je z osati. Dokler so mladi, njihove liste uporabljajo za pripravo juh, kasneje postanejo preveč tršati," izkušeno našteva Andreja Papež Kristanc, ki se na svojih zemljiščih srečuje tudi z invazivnimi tujerodnimi divjimi rastlinami, ki izpodrivajo avtohtone. "V pretežni meri me te žalostijo, so pa tudi zanimive, vendar jih na svojih zemljiščih ne prenesem."
Kako dobro poznamo divje rastline
"Po eni strani kar dobro. Predvsem kmetje in nekateri stari obrtniki še zelo dobro poznajo stare načine uporabe. Vendar se znanje hitro izgublja, ker te dejavnosti niso več dobičkonosne," ugotavlja biologinja Andreja Papež Kristanc.
"Med mlajšimi je veliko več zanimanja za zdravilne in užitne rastline, tudi delavnice in tečaji so čedalje bolj obiskani." "Če nam kdo pokaže rastlino v naravi, si jo izjemno dobro zapomnimo in jo bomo lažje in dobro prepoznali tudi drugje," je prepričana.
Ko gremo z družino naokrog, se navdušujemo nad različnimi vrstami orhidej, ki rastejo na suhih in mokrotnih travnikih. Prav navdušen si, ko vidiš lep habitat, lep travnik!
Pri rastlinah moramo namreč dobro poznati njihovo podobo v različnih rastnih fazah. "Zlasti užitne rastline običajno nabiramo v fazi, ko imajo razvite šele liste, in takrat moramo biti kar dobri poznavalci, da si upamo nabirati. Med cvetenjem je rastlino lažje prepoznati kot v zgodnjih fazah. V priročnikih najdemo večinoma rastline v fazi cvetenja in ne listnih rozet. Danes imamo za pomoč tudi aplikacije, a nanje se ni mogoče popolnoma zanesti. Mislim, da je najboljša kombinacija vsega, torej knjig, aplikacij in delavnic," sklene Andreja Papež Kristanc.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje