Že med študijem biologije so jo pritegnile zlasti naravovarstvene teme, zato se je kmalu odločila in ustanovila Zavod Symbiosis, v sklopu katerega izvajajo različne storitve upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Z naravo pa ni povezana le poklicno. Z družino živi na Blokah, na robu vasi, kjer lahko s praga stopiš v naravo, nov izziv pa je pred časom našla tudi v ekoturizmu.

Najbolj znane tujerodne vrste pri nas
V sklopu projekta LIFE ARTEMIS so ugotavljali, da ljudje med tujerodnimi vrstami slabše poznamo živalske, čeprav je pestrost pri njih izrazitejša kot pri rastlinah. Verjetno se razlog skriva v velikosti tujerodnih rastlin, saj gre po navadi za velike rastline, ki jih opazimo prej kot drobne žuželke. Pri rastlinskih tujerodnih vrstah zagotovo najbolj poznamo ambrozijo, ki je bila prvotno bolj problematična z vidika zdravja ljudi in kmetijstva, v zadnjem času pa se že širi v naravna okolja. Poznamo tudi zlato rozgo, japonski dresnik in orjaški dežen, ki je med vsemi še najbolj redek, čeprav se vsako leto pojavi na novih krajih. Med živalmi je v tem letnem času verjetno marsikdo doma opazil harlekinske polonice. To so azijske pikapolonice, ki niso nadležne le za ljudi, temveč plenijo tudi domorodne pikapolonice.

Kakšno škodo povzročajo tujerodne vrste rastlin in živali
Škoda zaradi tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst je večplastna in težko je vnaprej napovedati, kaj bo določena tujerodna vrsta povzročila. Pri rastlinskih vrstah je najočitnejša škoda, ki jo mnoge tujerodne vrste povzročijo s svojimi gostimi sestoji. Značilen je primer japonskega dresnika, ko po košnji pod pokošenim ne zraste niti trava. Mnoge invazivne rastline namreč v tla spustijo snovi, ki zavirajo rast drugih. Ko se takšna rastlina razraste v gozdu, tam ne morejo več vzkliti mlada drevesa. V strogem smislu torej invazivne vrste povzročajo predvsem okoljsko škodo. Nemalokrat pa povzročijo tudi gospodarsko škodo ali pa neposredno vplivajo na zdravje ljudi in pri njih povzročajo alergije.

Kdaj se je širša javnost začela zavedati nevarnosti tujerodnih vrst
V Sloveniji že dobro desetletje vplivu tujerodnih vrst namenjamo več pozornosti. Strokovnjaki so začeli orati ledino s projektom Thuja in ozaveščati širšo javnost. Ljudi je bilo treba najprej prepričati, da tujerodne vrste niso vesoljci, temveč rastline, glive in živali. Trenutno je ozaveščenost o tujerodnih vrstah pri nas visoka in velja za eno višjih v Evropi. Slovenci dobro poznamo tujerodne vrste in tudi škodo, ki jo povzročajo. Zanimivo pa je, da še vedno bolj zaznavamo škodo, ki jo tujerodne vrste povzročajo v širšem, svetovnem okolju, in manj v lokalnem, kar pomeni, da si še vedno preveč zatiskamo oči, čeprav so tujerodne vrste povsod okrog in blizu nas.