Popisovanje volkov z izzivanjem tuljenja (t. i. howling). Foto: Žan Kuralt
Popisovanje volkov z izzivanjem tuljenja (t. i. howling). Foto: Žan Kuralt

A se zavedata, da k temu spadajo tudi manj prijetne reči, na primer nadležni komarji. Največ pozornosti v društvu Dinaricum namenjajo velikim zverem, zlasti volkovom. Živa in Rudi jih v naravi še nista srečala, tulita pa z njimi vsako leto.

Živa Hanc je prepričana, da imamo tudi v Sloveniji primere dobre prakse, ko govorimo o sobivanju človeka in velikih zver. Foto: Rudi Kraševec
Živa Hanc je prepričana, da imamo tudi v Sloveniji primere dobre prakse, ko govorimo o sobivanju človeka in velikih zver. Foto: Rudi Kraševec

Dinaridi in velike zveri
Osnovna naloga društva Dinaricum je zastopanje interesov naravovarstva in trajnostnega razvoja na območju Dinaridov, ki so izjemno zanimivo območje, žal pa v javnosti premalo znano in v senci mnogo bolj znanih Alp.

V društvu Dinaricum največ pozornosti namenjajo velikim zverem, tj. volkovom, medvedom, risom in šakalom, ter projektom, povezanim z njimi. Delovanje društva temelji na sodelovanju prostovoljcev, član pa lahko postane vsak. Del dejavnosti poteka tudi v zimskih mesecih, ko lahko sodelavci v ustreznih razmerah spremljajo predvsem volka, pa tudi risa. Medvede, ki v tem času hibernirajo, pa le redko srečajo. Na terenu zbirajo tudi vzorce iztrebkov, urina in dlak ter jih posredujejo raziskovalnim ustanovam za genske analize, največkrat ljubljanski Biotehniški fakulteti in Zavodu za gozdove Slovenije.

Rudi Kraševec rad poudari, da biologi zagovarjajo predvsem varovanje populacije in ne posameznih osebkov. Foto: Sara Strah
Rudi Kraševec rad poudari, da biologi zagovarjajo predvsem varovanje populacije in ne posameznih osebkov. Foto: Sara Strah

Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji
S triletnim projektom, ki se je začel leta 2017, ugotavljajo stanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji. Projekt vodi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in društvom Dinaricum, sofinancira pa ga Ministrstvo za okolje in prostor. Poleg podatkov, pridobljenih z genskim vzorčenjem, so za raziskovalce pomembni tudi podatki, ki jih pridobijo z izzivanjem tuljenja na celotnem območju razširjenosti volka pri nas. Ena osrednjih dejavnosti društva Dinaricum je zato prav izzivanje tuljenja, ki ga mnogi poznajo pod tujim izrazom howling. Običajno se to dogaja konec avgusta, na začetku istega meseca pa v društvu za prostovoljce pripravijo izobraževanje, h kateremu spada tudi ustrezno volčje zavijanje. Informacije, ki jih pridobijo z izzivanjem tuljenja, so dragocena pomoč pri načrtovanju in izvajanju drugih projektnih dejavnosti, na primer genskega vzorčenja, ocenjevanja števila in velikosti tropov, raziskav sorodnosti itd.

"Ko se volk odzove, se moraš kar uščipniti, ali je res."

Rudi Kraševec

Sobivanje z velikimi zvermi
Sogovornika sta prepričana, da imamo tudi v Sloveniji primere dobre prakse, ko govorimo o sobivanju človeka in velikih zveri, se pa v društvu Dinaricum z organiziranjem dejavnosti in izobraževanj trudijo prispevati k iskanju rešitev, ki bodo dobre za vse.

"Ko spoznaš, da ima vsaka vrsta pomembno vlogo v ekosistemu, na naravo gledaš drugače."

Živa Hanc

Sobivanje z velikimi zvermi je namreč pogosto predmet spora, saj to lahko ogroža nekatere rejce in vpliva na življenje ljudi na podeželju. Zato je zelo pomembno možnost konfliktov čim bolj zmanjšati, na podlagi terenskih raziskav in znanstvenih spoznanj, ki temeljijo na njih, pa oceniti, ali je sobivanje mogoče in ali je poseganje v populacijo zveri nujno. Poslušati in razumeti je treba različne sogovornike in sprejemati kompromise. Sogovornika rada poudarita, da biologi zagovarjajo predvsem varovanje populacije in ne posameznih osebkov. Pomen naravovarstva vidita predvsem v odvisnosti človeka od narave.

Živa Hanc in Rudi Kraševec, raziskovalca Dinaridov