Pravi, da je kot inženir gozdarstva inženir in biolog hkrati, izkušnje iz gozdarstva mu pomagajo pri strokovnem delu, zlasti ko gre za načela trajnosti v gozdarstvu, ki jih neredko uporabi tudi pri naravovarstvu. V tokratnem podkastu o tem, kako pogosto pozabljamo, da je tudi človek del narave, o invazivnih tujerodnih rastlinskih in živalskih vrstah, o projektu PoLJUBA, o pomenu komunikacije, zlasti kadar govorimo o karizmatičnih invazivnih tujerodnih vrstah, pa tudi o tem, da Ljubljansko barje brez kmetijstva ne bi bilo takšno, kot je, ter o tem, zakaj je Janezu Kastelicu pomlad na Barju najljubša.

Ljubljansko barje, delo človeških rok

"Mislim, da Barje dovolj dobro poznamo. Vesel sem, da ga ljudje, ki živijo na njegovem obrobju – Ljubljančani, Škofljičani, Vrhničani – obiskujejo čedalje več. Opažam tudi, da je vedno več obiskov, kakršnih si želimo, torej da ljudje pridejo uživat v naravo. Mislim, da se je kultura obiskov bistveno dvignila," pravi Janez Kastelic. Krajinski park Ljubljansko barje zajema veliko območje, ki se razprostira čez sedem občin in obsega 13 500 hektarjev. Območje Ljubljanskega barja je največje mokrišče v tem delu Evrope. "Takšnega barja, kot ga vidimo danes, pa ne bi bilo brez kmetijstva. Ljubljansko barje je namreč poleg solin drugo najbolj spremenjeno območje v Sloveniji. Barje, kakršno poznamo danes, je izključno delo človeških rok," poudari Janez Kastelic in pojasni: "V obdobju vladavine Marije Terezije in pozneje Franca Jožefa so tod izvajali t. i. kolonizacijo barja. Odločili so se, da Barje, ki je bilo takrat neprehodno močvirje, izsušijo in ga prepustijo kmetijstvu, tako da je danes od kmetijstva odvisna tudi biotsko raznovrstnost."

Vplivi na ekosisteme in biotsko raznovrstnost Ljubljanskega barja

V Krajinskem parku Ljubljansko barje je eno od področij, ki mu namenjajo veliko pozornosti in s tem tudi ukrepov, povezano s širjenjem invazivnih tujerodnih vrst. Ukrepi, ki jih izvajajo na območju Ljubljanskega barja, so usmerjeni v omejevanje ali izkoreninjanje invazivnih tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst. Na ekosisteme in biotsko raznovrstnost Ljubljanskega barja zagotovo vpliva tudi intenzivno kmetijstvo, ki se je z dostopnostjo tehnologije še razmahnilo. "Mislim pa, da bo tudi kmetijstvo počasi prešlo v sfero trajnostnega kmetijstva. Plodna zemlja je eden od virov, in če jo uničimo, jo uničimo trajno, da povezave z vodami sploh ne omenjamo ..." Po drugi strani pa na Ljubljanskem barju spremljajo tudi pojavljanje novih vrst. "Pojavili so se na primer siva in bela čaplja ter šakal ... Nekatere vrste prihajajo, drugih ni več," intenzivno dinamiko na področju biotske pestrosti Ljubljanskega barja, ki ji je težko slediti," ponazori Janez Kastelic.

Projekt PoLJUBA

Projekt PoLJUBA je bil največji kohezijski projekt, ki so ga v Javnem zavodu Krajinski park lani skupaj s partnerji uspešno končali, vanj pa so bili vključeni kot vodilni partner. Glavni namen projekta PoLJUBA sta bila obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na Ljubljanskem barju. Posebej so se posvetili ohranjanju vlažnih travnikov, ekstenzivnih gojenih travnikov in barjanskih travnikov ter izboljšanju stanja ter varstvu ogroženih živalskih vrst, kot so kosec, močvirska sklednica, hrošč puščavnik, metulja barjanski okarček in strašničin mravljiščar. V sklopu projekta PoLJUBA je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje odkupil tudi 70 hektarjev zemljišč. "Ugotovili smo, da je upravljanje parka uspešno samo tam, kjer si upravljavec ali lastnik zemljišča, vse drugo je le komunikacija," je prepričan Janez Kastelic. "Trenutno imamo v najemu ali upravljanju približno 250 hektarjev zemljišč, in to nam daje vsaj možnost, da se določene vrste lahko ohranijo. Še vedno je to razmeroma malo zemljišč, in je vprašanje, ali se bodo res ohranile, ampak za zdaj kar dobro kaže," je optimističen naš sogovornik.