Trenutno tudi kot predstavnik Svetovne organizacije za varstvo narave WWF Adria. Ob profesionalnem naravovarstvenem delu skrbi tudi za svoj gozd in že od gimnazijskih let ostaja zvest ornitologiji.
Najhitreje upada biotska raznovrstnost sladkovodnih ekosistemov
Ob omembi Svetovne organizacije za varstvo narave navadno najprej pomislimo na ogrožene živalske vrste daljnih okolij. Verjetno na takšno predstavo vpliva to, da je bila organizacija ustanovljena leta 1961 z namenom zavarovati velikega pando, ki je bil že takrat zelo ogrožen. V organizaciji so se sprva res ukvarjali predvsem z ogroženimi živalskimi vrstami, pozneje pa so delovanje razširili na varovanje narave v širšem smislu.
Ljudje smo običajno pozornejši na posebna okolja, na primer na džungle, puščave, in oceane, zato je podatek, da najhitreje upada biotska raznovrstnost sladkovodnih ekosistemov, za marsikoga verjetno presenetljiv.
Projekt odstranjevanja pregrad na vodah
V zadnjih petdesetih letih, odkar organizacija WWF spremlja populacije sladkovodnih ekosistemov, se je njihova številčnost v svetovnem merilu zmanjšala za 83 odstotkov, v Evropi pa so se populacije tako imenovanih selivskih vrst rib – takšna je pri nas na primer jegulja – zmanjšale za 93 odstotkov. S projektom odstranjevanja bočnih in rečnih pregrad na rekah bi lahko sladkovodnim organizmom spet omogočili gor- in dolvodne selitve ter s tem zaščitili najbolj ogrožene vrste, ki so odvisne od selitev, na primer sulce, jegulje in vodne školjke.
V projektu, v katerega so vključili večino rek v celotni Sloveniji, trenutno načrtujejo predvsem odstranjevanje že odsluženih pregrad na rekah.
Pomembno je sodelovanje s krajevnim prebivalstvom
Leon Kebe rad poudari, da njihov namen ni varovati naravo zaradi narave same, kajti naravo varujejo ljudje, ki tam živijo in so od nje odvisni. Zato je zelo pomembno, da domačini prepoznajo vrednost prostora, v katerem živijo. Če lokalno prebivalstvo ne sprejme dejavnosti in prizadevanj naravovarstvenikov, ta ne bodo obrodila sadov. Hkrati pa je ob načrtovanju naravovarstvenih projektov pomembno tudi zavedanje, da ti pogosto zahtevajo ogromno časa in širše mednarodno sodelovanje, saj narava ne pozna državnih meja. Eden takšnih uspešnih primerov je bila zagotovo razglasitev porečja reke Mure za biosferno območje pri Unescu, projekt, ki je bil plod dve desetletji trajajočih prizadevanj organizacije WWF in sodelovanja petih držav.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje