V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj mnogi na poti proti morju še vedno prezrejo ta naravni rezervat, pa čeprav je na pragu Kopra, o pomenu polslanega mokrišča, ujetega v urbano okolje, pa tudi o tem, kaj pomeni uspešno sobivanje človeka in narave.

Narava sredi urbanega
Skoraj tri četrtine površine naravnega rezervata Škocjanski zatok, ki meri vsega le dobrih 122 hektarjev, zajema polslana laguna, sladkovodni del rezervata pa je nastal z renaturacijo in se razprostira na Bertoški bonifiki. "Tu je bogat preplet sladkovodnih in polslanih oziroma brakičnih okolij, hkrati pa je to urbano mokrišče, kjer človek sobiva z naravo," Bojana Lipej na kratko strne posebnosti Škocjanskega zatoka. Polslana laguna je z gnezditvenimi otočki, morskimi močvirji in poloji dom številnih redkih živalskih in rastlinskih vrst. Med rastlinami so najbolj znane slanuše, slanoljubne rastline, ki v Sloveniji poleg Škocjanskega zatoka uspevajo le še v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah. Sladkovodni del rezervata obsega vlažne in močvirne travnike, pa tudi območja s trstičjem in stalno globoko vodo, ki so pomembna kot gnezdišča in prehranjevališča ptic. Poleg teh je rezervat bogat še z metulji, kačjimi pastirji, žabami, na mokrotnih travnikih pa vegetacijo s pašo uravnavajo podolsko govedo in kamarški konji.

Primer dobre prakse
Naravni rezervat Škocjanski zatok že od leta 1999 upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Škocjanski zatok velja za primer dobre prakse, kako z ustreznim pristopom preprečiti uničevanje narave, kakršno se je tod dogajalo v drugi polovici prejšnjega stoletja. Območje rezervata Škocjanski zatok je od leta 1998 trajno zavarovano, obiskovalci pa si lahko ptice in druge živalske vrste ogledujejo s posebnih opazovališč, kjer jih skriti za zastiralnimi stenami ne motijo, obenem pa se lahko živalim dovolj približajo, da si jih ogledajo tudi s prostim očesom. Z opazovališč se ponujajo razgledi v vsa življenjska okolja rezervata.

Tedensko opazovanje in spremljanje ptic

V živalskem svetu naravnega rezervata Škocjanski zatok po pestrosti najbolj izstopajo ptice. "Odkar jih spremljamo pa do zdaj, lahko govorimo trenutno o 261 prepoznanih vrstah ptic. Nekatere se pojavljajo vse leto, druge pol leta, po en mesec, dan ali pa naš naravni rezervat le preletijo," podatke strne Bojana Lipej. Naravni rezervat Škocjanski zatok je zanimiv vse leto in v vseh letnih časih. V posameznih obdobjih lahko obiskovalci opazujejo različne vrste ptic, nekatere med gnezditvijo, druge, ko prezimujejo, tretje pa le, ko rezervat preletijo ali se v njem ustavijo za dan ali dva. Zdaj je v njem predvsem ogromno prezimujočih ptic. Usposobljeni ornitologi opravljajo redni tedenski monitoring, tj. opazovanje in spremljanje ptic. Opazovati je mogoče liske, kreheljce, race žličarice, žvižgavke, velike škurhe, pobrežnike, zelenonoge martince in še mnoge druge. Število ptic v naravnem rezervatu pa še vedno narašča. Zelo zgovoren je podatek, da je po obnovi naravnega rezervata tod svoj dom našlo več kot 60 odstotkov v Sloveniji opazovanih ptic.