Prepričan je, da bodo ljudje, če jim znaš naravo približati na zanimiv način, prej spoznali in razumeli, da nas ta pogosto ne dohaja več. Zato so njegove zgodbe o naravi, ki jih zna doživeto pripovedovati v svojih zapisih, in njegove izjemne fotografije narave še toliko bolj dragocene.

Umetnik in njegova muza. Foto: D. Tome in N. Pečenko
Umetnik in njegova muza. Foto: D. Tome in N. Pečenko

Travniške ptice in repaljščica

Prof. dr. Davorin Tome se je pri svojem raziskovalnem delu specializiral za travniške vrste ptic, med njimi še prav posebej za repaljščico, vrsto, ki jo je najlažje proučevati. Travniške ptice vse življenje preživijo na travnikih, kar pomeni, da tam iščejo hrano, gnezdijo, spijo in tudi poginejo. Pri nas je večina travniških ptic selivk, saj so travniki pozimi zasneženi ali pomendrani. Ptice ne morejo najti dovolj hrane, zato se čez zimo odselijo na toplo, v kraje, kjer so travniki bolj ohranjeni, na primer v Sredozemlje ali v Afriko, in se vrnejo spet spomladi.

Prav posebno doživetje je bilo bližnje srečanje s skalnimi pingvini na Falklandskem otočju. Foto: Davorin Tome
Prav posebno doživetje je bilo bližnje srečanje s skalnimi pingvini na Falklandskem otočju. Foto: Davorin Tome

Večina travniških vrst ptic živi prav pri tleh. Skrite so med travnimi bilkami in jih je težko proučevati, saj jih večino časa sploh ni mogoče videti. Repaljščica je ena od izjem; živi na vrhu travnih bilk, tam poseda in lahko jo od daleč opazujemo, si zapisujemo, kaj počne, in tako natančno raziščemo njen življenjski slog.

Travniške ptice so povsod v razvitem svetu med najbolj ogroženimi vrstami ravno zaradi življenja na travnikih, ki je dandanes močno v navzkrižju s kmetijstvom. Kmetje s travniki gospodarijo, in če ptica gnezdi na pokošenem, gnezdo propade, mladičev ni in njihovo število se zmanjšuje.

Ekologija in varstvo narave

Ekologija proučuje življenje na zemlji, procese in mehanizme med posameznimi vrstami; kako te med seboj sodelujejo, kako si nasprotujejo, kako tekmujejo, kako se plenijo … Varstvo narave pa mora poznati vse te zakonitosti, da lahko ljudje odgovorno ravnamo z naravo. Ne smemo se namreč slepiti, da jo ljudje tako ali drugače upravljamo. Glavna težava pa nastopi, ker pogosto ne vemo, kako in kaj početi, da ji ne bi preveč škodili.

"Narava je danes bolj priljubljena kot včasih, poznamo pa jo slabše, saj je doživljanja narave bistveno manj."

Kako zmanjšati vpliv človeka na naravo?

"Rad rečem, da moje fotografije narave niso jaz, da je to moj alter ego."
Več na www.davorintome.si

Sprijazniti se moramo z dejstvom, da vse vrste na planetu vplivamo na okolje in da ljudje nismo izjema. Tudi navadna muha spreminja okolje. Vendar je vpliv človeka na naravo tako močan in nenehen, da postaja moteč za druge vrste. Verjetno ne moremo pričakovati in težiti k temu, da bi vpliv ljudi na naravo popolnoma izničili, bi ga pa morali vsekakor zmanjšati, vsaj do te mere, da ne bo ogrožalo drugih vrst.

Davorin Tome, pripovedovalec zgodb o naravi