Študij biologije je pred dobrima dvema desetletjema končal z nalogo o prehrani kormorana na območju reke Save, danes pa so njegovo raziskovalno področje ribe, piškurji, potočni raki in školjke celinskih voda. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako dobro oziroma slabo poznamo življenje ob naših rekah in v njih, o ogroženosti zaradi izginjanja habitatov, vplivu tujerodnih vrst, o ključnih vrstah v ekosistemih celinskih voda, pa tudi o tem, da sprehod ob reki za Marijana Govediča nikoli ni zgolj sprehod.

Kako ogrožene so ribe, piškurji, potočni raki in velike školjke naših celinskih voda?

"Če se osredotočimo na Slovenijo, težko govorimo o ogroženosti določene skupine, pozorni moramo biti na posamezne vrste," opozori Marijan Govedič. Zaradi izgube habitata so ogrožene ribe velikih, hitrih rek, na primer zvezdogled, pa tudi ribe srednje velikih in velikih rek, ki imajo zaradi ovir na svoji poti do drstišč ali prezimovališč razbit življenjski prostor. Med ogroženimi vrstami so zaradi izginjanja mokrišč tudi ribe mrtvic, kot sta velika senčica in činklja, ogrožene pa so tudi vrste rib, ki živijo na zelo majhnem območju Slovenije. Ena takšnih je primorska podust, ki je nekoč živela v reki Vipavi in so jo ponovno našli v Goriških brdih. Ribe nasploh so druga najbolj ogrožena skupina, saj približno 35 odstotkov od dobrih 500 vrst, živečih v Evropi, prištevamo v eno od kategorij ogroženosti. "Bolj ogroženi od rib celinskih voda so le še mehkužci celinskih voda Evrope," s primerjavo pojasni Marijan Govedič.

Določene vrste ogrožajo tudi tujerodne vrste, zaradi katerih so ogroženi zlasti potočni raki. S tujerodnimi vrstami se je razširila račja kuga, glivična bolezen, in pred dobrimi 120 leti že zdesetkala naše potočne rake, trenutno pa spet obstaja nevarnost, da bi se lahko razširila. Med ribami v naših vodah opažajo tudi nekatere tujerodne vrste, ki na srečo niso zelo prisotne v naravnem okolju, jih je pa mogoče najti v ribnikih, manjših potokih in stoječih vodah, kjer imajo vpliv na druge vrste rib. Strokovnjaki opozarjajo, da je pri invazivnih tujerodnih vrstah najboljša preventiva, saj se je določenih tujerodnih vrst skorajda nemogoče znebiti oziroma to zahteva izjemno veliko truda.

Velike školjke so ena ključnih vrst v ekosistemih celinskih voda.
"Ključnih vrst je lahko v posameznem ekosistemu več. Kadar te izginejo ali se bistveno spremeni njihova naseljenost, to lahko vpliva na vse druge vrste," poudarja Marijan Govedič. Velike školjke tvorijo povezavo med vodnim stolpcem in življenjem pri dnu. Ko filtrirajo vodo, hkrati lovijo tudi druge delce in jih odlagajo na dno, s tem pa prinašajo hrano živalim, ki se hranijo na dnu. Školjke niso pritrjene in s tem, ko se premikajo po dnu, pripomorejo tudi k temu, da se substrat ne strdi in se lahko del hranil vrne v vodni stolpec. "Na nekem srednje dolgem odseku reke lahko školjke prefiltrirajo vso vodo, kar je brezplačna ekosistemska storitev narave," pojasni Marijan Govedič.

"Vrste so zavarovane z zakonodajo, zavarovani so lahko osebki ali habitat, vprašanje pa je, ali se to res kaže tudi pri upravljanju s prostorom," opozori Marijan Govedič. Smiselno in pravilno je, da pred vsakim posegom dobro poznajo okolje in pomen populacij, ki tam bivajo, saj vsak poseg vpliva na življenjski prostor posameznih vrst, vpliv pa bi moral biti minimalen. Ozaveščeni vlagatelji se zavedajo, da so vnaprejšnje raziskave dobra naložba, ne glede na to, da ne zagotavljajo nobenega poroštva. Morebitna pravočasna preusmeritev vlagatelja v drugo območje lahko pomeni izogib konfliktom in obstoj vrste. "Najslabša je nevednost, saj lahko zaradi nje izgubimo vrsto in ustvarimo odpor do biologije in naravovarstva," povzame Marijan Govedič.