O pestri favni dvoživk pri nas, o ustreznih ukrepih ob posegih v naravo, pa tudi o žabjem princu v tokratnem podkastu V imenu narave.

Dvoživke v Sloveniji
Na svetu je več kot 8000 vrst dvoživk, v Sloveniji 20. Ob besedi dvoživke po navadi najprej pomislimo na žabe. Rjave in zelene žabe, urhi, krastače, česnovke in rege spadajo med brezrepe dvoživke, med repate pa prištevamo močerade in pupke. Kljub razmeroma majhnemu številu vrst lahko tudi v Sloveniji govorimo o pestri favni dvoživk, med katerimi so nekatere izjemne tudi v svetovnem merilu. Takšna je tudi človeška ribica, edina evropska jamska dvoživka.

Kaj ogroža dvoživke
Vzrokov za ogroženost dvoživk je več, posledice pa so največkrat rezultat seštevka več vzrokov, na primer izginjanja habitatov, onesnaževanja voda, s cestami presekanih selitvenih poti in še česa. Poleg lokalnih vzrokov strokovnjaki na evropski ravni zaznavajo tudi skupne, na primer splošno poslabševanje stanja okolja in onesnaženje voda zaradi pesticidov in drugih onesnaževal, ki vplivajo na razmnoževalni uspeh in razvoj dvoživk. Na dvoživke vpliva tudi izginjanje insektov, ki so njihova hrana, ogrožajo jih tudi bolezni, ki so se zlasti v zadnjih desetletjih razmahnile predvsem zaradi trgovanja s tujerodnimi dvoživkami, ki so jih lastniki izpustili v naravo in s tem ogrozili prostoživeče domače populacije.

Ukrepi varstva dvoživk
Na Centru za kartografijo favne in flore se vključujejo v projekte, v sklopu katerih pripravljajo strokovne podlage za načrte upravljanja zavarovanih območij, sodelujejo pri načrtih programov upravljanja Natura 2000 in podobno. Pri načrtovanju posegov v prostor je pomembna predvsem preventiva, ko se na primer v postopku presoje vpliva na okolje predlagajo omilitveni ukrepi, s katerimi se poskuša zagotoviti čim manjši vpliv na naravo in dvoživke.

Z občino Grosuplje kot prijaviteljem in osmimi partnerji so prijavili obsežen mednarodni projekt LIFE AMPHICON (LIFE 18 NAT/SI/000711), katerega jedro sta varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov. Projektna območja v Sloveniji so Radensko polje, Ljubljansko barje in Kozjansko, kjer bodo opravljali svoje dejavnosti na Bohorju in Jovsih. Ukrepov se bodo lotili na vseh ravneh; poskrbeli bodo za ukrepe na cestah ter za obnovo vodnih in kopenskih habitatov.