Z družino živi v Krnici, 100 metrov od območja, za katero skrbi kot nadzornik in ki obsega približno 5000 hektarjev ter se razteza od 600 pa vse do 2000 metrov nadmorske višine.

Delo naravovarstvenih nadzornikov

Najpomembnejša naloga naravovarstvenih nadzornikov v Triglavskem narodnem parku je seveda nadzor, vendar to še zdaleč ni vse, kar počnejo. V sklop njihovih obveznosti spadajo tudi vzdrževalna dela, lovsko-čuvajska služba, Florijan Tišler pa veliko svojega delovnega časa nameni tudi spremljanju prostoživečih vrst, ki jih je mogoče najti na pokljuškem območju. V naravo se odpravi vsak dan, ne glede na letni čas in vremenske razmere. Katere živali na svojih delovnih obhodih najpogosteje srečuje? Po dolini pa vse do sredogorja je največ srnjadi in jelenjadi, višje pa se začnejo pojavljati kozorogi in gamsi ter seveda številne vrste ptic. Tudi zveri je zdaj v tem delu parka bistveno več kot nekdaj. Florijan Tišler se spominja, da je bil medved včasih na gorenjskem koncu bolj posebnost, zdaj pa je stalnica, prav tako je z volkovi, po novem pa so v naravi spet tudi risi.

Risi Tris, Julija in Lenka

Z risi je imel Florijan Tišler letos spomladi kar precej opravka, saj je skupaj s kolegi skrbel za tri predstavnike te vrste, Trisa, Lenko in Julijo, ki so jih na Pokljuko ponovno naselili. Konec aprila so namreč v sklopu projekta LIFE Lynx iz izpustnih obor na Jelovici in Pokljuki v naravo izpustili pet teh živali. Prav na Florijanovem območju so imeli pred tem prilagoditveno oboro. Izpusti risov na Gorenjskem so pomemben mejnik pri reševanju dinarsko-jugovzhodnoalpske populacije risov pred izumrtjem. Živali so opremljene s telemetričnimi ovratnicami, tako da je mogoče spremljati njihovo gibanje v naravi. Florijan Tišler ugotavlja, da sta se samici do zdaj večinoma zadrževali v bližini. Predvidevajo, da ima ena od njih verjetno mladiče. Samec Tris je šel precej dlje: sprehodil se je po vsej Pokljuki, po dolinah Krme, Kota in Vrat, vse do vrha Kukove špice, ter se vrnil na Pokljuko.

Divji petelin in ruševec

Florijan Tišler obiskovalcem Triglavskega narodnega parka zelo rad predstavi tudi divjega petelina, največjo gozdno kuro. Prav na pokljuškem območju je njegova populacija zelo ohranjena, njeno spremljanje pa je zato še toliko pomembnejše.

Včasih je divji petelin veljal za prestižno trofejo, zdaj je že desetletja zaščitena vrsta, zato lahko obiskovalci opazujejo le tako imenovano ‘naskakovanje petelina’, ko divji petelin obiskovalcem uprizori pravo predstavo. In še nekaj je, kar preseneti obiskovalce: podobnost z ruševcem. Vrsti sta sorodni, a se zelo različno oglašata. Divji petelin je tudi dober kazalnik vpliva obiskovalcev na naravo, kar je eden od razlogov, da so letos na pokljuškem območju štiri od teh živali opremili s posebnimi oddajniki, s katerimi bodo lahko beležili njihovo vedenje in vplive iz okolja.

Označene poti in mirna območja

Obiskovalci se pogosto sprašujejo, zakaj se morajo strogo držati označenih poti. Odgovor naravovarstvenega nadzornika Florijana Tišlerja je odločen in jasen. Poti so markirane preprosto zato, da zunaj njih ne motimo življenja občutljivih populacij živali. Gorski svet Triglavskega narodnega parka je namreč dom divje, pestre in prilagodljive, a hkrati krhke in tudi zelo občutljive narave. To je edinstveno zavarovano območje v alpskem svetu, namenjeno predvsem ohranjanju narave. Pred kratkim so v sklopu projekta, poimenovanega Vrh Julijcev, uvedli tudi tako imenovane mirne cone, ki so označene. Čeznje je speljanih tudi precej planinskih poti in teh se morajo obiskovalci dosledno držati.