Nad pticami se je navdušil že zelo zgodaj in postopoma ga je to privedlo do poklicnega ukvarjanja z naravo in varstvom narave. Že desetletja sodeluje z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic, kjer je bil tudi zaposlen, med drugim je vodil Varstveno ornitološki sektor. Varstvo narave je zanj mnogo več kot le biotska raznovrstnost. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, ali se dovolj zavedamo, zakaj je Cerkniško jezero tako posebno in naravna znamenitost svetovnega pomena, o tem, kako tesno sta povezana kmetijstvo in varstvo narave, ter zakaj je varstvo narave predvsem delo z ljudmi.

Življenjski prostori, podoba krajine in energija
"Varstvo narave se velikokrat omeji na biotsko raznovrstnost, kar pomeni varovanje vrst. Ampak varstvo narave je zame mnogo več. To so življenjski prostori, kompleksna razmerja, podoba krajine, energija, ki jo neka krajina daje," v uvodu svoj odnos do narave pojasni Tomaž Jančar. Če bi moral med vsemi svojimi naravovarstvenimi projekti izbrati le enega, bi bile to še vedno vetrnice in Volovja reber. "Večina ljudi si ob tem predstavlja le boj proti vetrnicam. Vendar je bilo to veliko več. To je bil prvi veliki projekt po vstopu Slovenije v Evropsko unijo na področju Nature 2000, zato je bil tako zelo pomemben. Preizkušali smo, ali orodje varovanja narave sploh deluje ali ne, in po desetih letih bitk se je izkazalo, da deluje," pojasni Tomaž Jančar. Ob varstvu narave imamo različne pristope oziroma področja delovanja; urejanje rezervatov, vpliv na politiko, odzivanje na škodljive posege, ki se načrtujejo ali so se zgodili ... "Varstvo narave je delo z ljudmi, delo za ljudi in proti ljudem. In če hočeš biti uspešen, moraš imeti zelo široko področje znanja in izkušenj," še doda.

Cerkniško jezero, naravna znamenitost svetovnega pomena
Kadar govorimo o Notranjskem regijskem parku, večina najprej pomisli na Cerkniško jezero, čeprav park zajema mnogo več. "Ampak je prav, da najprej pomislimo na Cerkniško jezero, ker je to velik fenomen. Kaj takega najdemo malokje na svetu, pa tudi zato, ker je to za slovenske razmere nekaj velikega. Recimo na Cerkniškem jezeru, ki obsega 28 kvadratnih kilometrov, je toliko močvirskih vlažnih travnikov, torej močvirskih habitatov, kot jih verjetno ni v vsej Sloveniji. Da ne govorimo o kraških pojavih, požiralnikih ... To je zgodba svetovnih razsežnosti. Sam težko razumem, zakaj je tudi v slovenskem merilu tako spregledana, celo v slovenskem varovanju narave," svojih pomislekov Tomaž Jančar ne skriva. Notranjski regijski park je ustanovila cerkniška občina, kar pomeni, da je park na plečih občinskega proračuna, hkrati pa mnoge rešitve izvajajo v sklopu številnih projektov. Da se je jezero kot mokrišče tako dobro ohranilo, je povezano tudi s srečnimi naključji. "Narava in njeni izredni procesi, ki pri nas potekajo, pritekanje in odtekanje vode, so ogromnih razsežnosti. Kadar imamo velik pretok vode, lahko na jezeru v dveh dneh preteče 40 milijonov ton vode. Zaradi teh razsežnosti pa je to tudi težko ukrotiti. Ljudje so se vedno trudili, da bi naravo tu obvladali, osušili, jezerske reke regulirali in si tako olajšali kmetovanje, ampak na srečo tehnologija nekoč ni bila tako napredna, da bi jezero pomembno poškodovali," se Tomaž Jančar ozre v preteklost.

Varstvo narave in kmetijstvo
"V Sloveniji imamo veliko gozda, preostalo pa so kmetijske površine, naša krajina je polna travnikov in njivic. Vse to je nastalo zaradi kmetijstva in je hkrati ogroženo zaradi kmetijstva. Če se ukvarjaš z varstvom ptic in varstvom narave, se prej ali slej ukvarjaš tudi s kmetijstvom," pojasni Tomaž Jančar. Skupna kmetijska politika Evropske unije kmetijstvu namenja izdatna sredstva v obliki subvencij, in te močno vplivajo tudi na počutje narave.

"Če znamo v iskanju kompromisov in dogovorih najti pravo mero, lahko kmetje dobro živijo, ostane pa tudi dovolj ekstenzivnih kmetijskih površin za vrste, ki jih potrebujejo. Za Cerkniško jezero je na primer zelo pomembno, ali kosijo travnike in kako," doda Tomaž Jančar. Ekipa Notranjskega regijskega parka je uspešna pri pridobivanju sredstev za različne projekte. Veliko se jih je zvrstilo v zadnjih letih. Med njimi je bil odmeven projekt za ohranitev kosca, travniške ptice, ko so odkupili opuščene zaraščene travnike in jih obnovili. Med zadnjimi projekti sta odmevna projekta LIFE STRŽEN in KRAS.RE.VITA, namenjena renaturaciji Stržena, osrednje reke Cerkniškega jezera, trenutno pa pripravljajo nov projekt, TRŠCA, ki zadeva trstišča, značilen življenjski prostor jezera. Del sredstev so namenili tudi infrastrukturi: uredili so dve učni poti, postavili nove opazovalnice in informacijski prostor, saj postaja jezero čedalje privlačnejše za številne obiskovalce.