Že od otroških let je navdušen nad čmrlji, danes pa svoje znanstvenoraziskovalno delo na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo posveča zlasti divjim opraševalcem. V tokratnem podkastu V imenu narave o zanimivih in raznovrstnih družinah opraševalcev, o samotarskem življenju čebel, o pomenu različnih opraševalcev in tudi o tem, zakaj potrebujemo pisane cvetoče travnike.
Manj znani divji opraševalci
"Žuželke so za večino ljudi bolj obrobne in jih ne poznajo, verjetno zato, ker so majhne in je njihovo življenje skrito, a je v resnici zelo zanimivo. Pri njih lahko opazujemo vse, kar lahko opazujemo tudi pri velikih živalih," Bevk ne skriva svojega navdušenja nad žuželkami, še posebej tistimi, ki oprašujejo rastline. Redko se zavedamo, kako pomemben del narave so. Pri opraševalcih večina ljudi najprej pomisli na medonosno čebelo, v našem primeru na kranjsko čebelo, kar ni presenetljivo, saj imamo v Sloveniji več kot 11.000 čebelarjev. Slabo pa poznamo druge opraševalce, brez katerih bi tudi težko živeli. V prvi vrsti so to divje čebele. V Sloveniji je bilo najdenih kar 573 vrst divjih čebel, mednje spada 35 vrst čmrljev in več kot 500 vrst drugih divjih čebel. Oprašujejo pa tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči, ose …
Raznolike skupnosti in samotarke
Posamezne vrste opraševalcev se zelo razlikujejo. Zanimiva je primerjava med medonosnimi čebelami in čmrlji. "Oboji živijo v družinah, vendar so njihove družine zelo različne. Čebelja družina ima nekaj deset tisoč delavk, čmrlja pa je veliko manjša, šteje le od nekaj deset do nekaj sto osebkov, odvisno od vrste," pojasni Bevk. Razlika je tudi v trajanju družine. Medtem ko je čebelja družina praktično nesmrtna, le matico je treba vsakih nekaj let zamenjati, so čmrlje družine kratkotrajne, saj trajajo le nekaj mesecev, nastanejo spomladi in najpozneje jeseni propadejo. Večina čebel pa živi samotarsko. Poznamo množico čebel samotark, ki ne živijo v družinah in pri katerih vsaka čebela sama poskrbi za svoje gnezdo, ga pripravi, poskrbi za hrano, odloži jajčeca in ga zapre.
Pri čmrljih prezimijo le matice, ki jih lahko zdaj opazujemo na prvem spomladanskem cvetju, na primer na žafranih, počasi pa bodo poiskale primerno mesto za gnezdo in začele gnezditi.
Prehranska vrednost in biodiverziteta
Od opraševanja žuželk je odvisnih približno štiri petine kmetijskih in divjih rastlin, kar pomeni, da so opraševalci pomembni za kmetijstvo, za prehransko varnost in tudi za biotsko pestrost. Deloma je njihov pomen mogoče ponazoriti celo s finančnimi izračuni. "Za Slovenijo so ocenili, da je vrednost opraševanja žuželk za kmetijstvo 120 milijonov evrov letno. Koliko pa je opraševanje vredno za naravo, za biodiverziteto, je težko oceniti oziroma je neprecenljivo," poudari.
Pri medonosni čebeli sem najbolj očaran nad tem, da živijo v velikih skupnostih, ki štejejo nekaj deset tisoč osebkov, pa se kljub temu tako dobro sporazumevajo, da taka skupnost odlično deluje.
Pesticidi, pomanjkanje hrane in bolezni
Število populacije opraševalcev že desetletja upada, tako pri nas kot po vsej Evropi in širše. Velika težava, a ne edina, so zagotovo pesticidi. Še večja pa je verjetno pomanjkanje hrane. Kmetijstvo je v zadnjih desetletjih postalo precej intenzivnejše, travniki, ki ne zacvetijo, so za opraševalce postali zelene puščave brez hrane. Za pomanjkanje hrane so krive tudi podnebne spremembe, saj vire hrane uničujejo tudi pomladne pozebe in poletne suše. Opraševalce pa ogrožajo tudi bolezni. Čebelarji med temi zelo dobro poznajo varozo, ki jo povzroča zajedavska pršica iz Azije. Zaradi nje zbolijo čebelje družine medonosnih čebel, divjih čebel pa ne napada. Težava, ki pesti le divje opraševalce, pa je pomanjkanje primernih mest za gnezdenje. Čebela množično gnezdi v čebelnjakih, divji opraševalci pa v današnjem okolju čedalje težje najdejo mesto za gnezdenje.
Ko medonosni čebeli primanjkuje hrane, jo čebelarji lahko hranimo; kadar je bolna, jo lahko zdravimo; ob zastrupitvi lahko hitro ukrepamo. Kadar se zastrupljajo divji opraševalci, pa tega ne opazimo tako zlahka, saj živijo bolj odmaknjeno in so zato v resnici bolj ogroženi.
Pilotno opazovanje in spremljanje divjih čebel
V Sloveniji trenutno poteka triletni pilotni monitoring divjih čebel, ki ga bodo letos končali. Tovrstna dejavnost je zelo pomembna ne zaradi neposredne koristi za opraševalce, pač pa zato, ker z njo strokovnjaki dobijo konkretne podatke o stanju v naravi, na podlagi katerih lahko pripravijo ustrezne ukrepe in spremljajo tudi njihovo učinkovitost. "Tako se je mogoče izogniti ukrepanju na pamet, kajti najdražji so ukrepi, ki niso učinkoviti, pa tega sploh ne opazimo, ker nimamo orodij za spremljanje njihove učinkovitosti,"poudari Bevk. Eden najpomembnejših ukrepov za varovanje opraševalcev je zagotovo ohranjanje njihovega življenjskega prostora, zlasti pisanih cvetočih travnikov, ki jih je vedno manj, a so za opraševalce pomemben vir hrane in prostor za gnezdenje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje