Tako bo družba Nivo EKO ostala podizvajalec Hidrotehnika najmanj do konca letošnjega leta. Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da bo obseg del podizvajalca 25-odstotni, kar je v skladu z veljavnimi predpisi. Vrednost aneksa, ki ga je ministrstvo z družbo Hidrotehnik podpisalo za izvajanje del do konca letošnjega leta, znaša dobrih 625 tisoč evrov.

Na ministrstvu za okolje ob tem poudarjajo, da je k zamiku novega razpisa prispeval nov zakon o javnem naročanju (ZJN-3), zaradi česar je treba prilagoditi in spremeniti uredbo o podaljševanju koncesij. Pri spremembi uredbe pa je, tako ministrstvo, treba upoštevati tudi sklepe Računskega sodišča. Na ministrstvu so ob tem zapisali, da postopka podelitve koncesije predhodno ni bilo mogoče izvesti, ker je ZJN-3 začel veljati "aprila letos".

Leto dni po zakonu še sprememba uredbe
Argument ministrstva o razlogih za pozno oddajo spremenjene uredbe in posledično odsotnost novega javnega razpisa sicer ni najbolj prepričljiv, saj je ZJN-3 začel veljati aprila 2016 in ne letos, kar je tudi navedeno na spletni strani ministrstva. Je pa ministrstvo pretekli teden vendarle v javno razpravo poslalo osnutek uredbe, na podlagi katere bo pripravljen tudi nov razpis.

Bistvena novost, ki jo prinaša osnutek uredbe, je ukinitev postopka s pogajanji po predhodni objavi, ki po ZJN-3 ni več mogoč. Prav tako so v predlaganem osnutku opredeljeni pogoji za izključitev ponudnikov iz javnega naročila. Med razlogi za izključitev so tako opredeljeni pravnomočna kaznovanost članov upravnega, nadzornega ali vodstvenega organa ponudnikov za različna kazniva dejanja.

Bodo na ministrstvu tokrat upoštevali uredbo?
Prav tako bodo izločeni kandidati, če ne poravnavajo svojih finančnih obveznosti, kot tudi kandidati, ki so v zadnjih treh letih dvakrat prejeli izrečeno globo zaradi prekrškov v povezavi s plačilom za delo. Med izključitvenimi razlogi pa so tudi hujša kršitev poklicnih pravil, sklenitev dogovora za preprečevanje konkurence, zavajanje v razpisnem postopku ali vplivanje na odločanje javnega partnerja.

Odprto vprašanje pa je, kako bodo na ministrstvu te omejitve upoštevali v praksi, glede na dozdajšnje neupoštevanje določb te uredbe. Veljavna uredba namreč določa, da se lahko začasen koncesionar izbere za največ pol leta, kar pa ni ustavilo ministrstva pri podpisu novega aneksa z družbo Hidrotehnik po preteku šestih mesecev začasne koncesije.

Dolga vrsta aneksov
Prav tako je bila vprašljiva praksa podaljševanja koncesije z aneksi s prejšnjim koncesionarjem, družbo Nivo, d. d., katere 100-odstotni podizvajalec je bil Nivo EKO. Nivo, d. d., je namreč končal v stečajnem postopku, a so mu na ministrstvu kljub temu koncesijo podaljševali z aneksi, kar so pred časom utemeljili s tem, da se tako "bogati stečajna masa za poplačilo upnikov". Ministrstva pri podpisovanju aneksov ni ustavilo niti dejstvo, da je Nivo, d. d., vsa naročila oddal podizvajalcu, hčerinski družbi Nivo EKO, in si ob tem obračunal petodstotno provizijo, o čemer smo že poročali.

Sicer pa ima zaplet okoli iskanja koncesionarja na Savinji, kot smo že večkrat poročali, že brado, saj je ministrstvo od zaključka javnega naročila iz leta 2013, dvakrat izbralo družbo Nivo EKO, obakrat pa je državna revizijska komisija odločitev ministrstva razveljavila z utemeljitvijo, da je bila ponudba družbe Nivo EKO nepopolna. Šele v četrtem odločanju je ministrstvo prepričalo državno revizijsko komisijo, da je poleg ponudbe Nivoja nepopolna tudi ponudba družbe VGP Kranj, ki je prav tako kandidirala na javnem razpisu, in tako doseglo razveljavitev razpisa.

Izgubljena evropska sredstva ...
Nivo EKO pa je v vsem tem času opravljal dela na Savinji, najprej kot podizvajalec družbe Nivo, d. d., v zadnjem letu pa kot podizvajalec družbe Hidrotehnik. Ministrica za okolje Irena Majcen, ki je vseskozi poudarjala, da nad aneksi na ministrstvu za okolje niso navdušeni, pa je pred časom v intervjuju za MMC poudarila, da je prenos koncesije na drugega koncesionarja zelo kompleksen, na Savinji pa dodatno težavo predstavljajo novozgrajeni objekti.

Gre za objekte, ki so nastali v okviru projekta poplavne varnosti na Savinji, ki se je sofinanciral iz evropskih sredstev. A kot smo že poročali, je bilo pri projektu zaradi nepravilnosti pri gradnji izvedenih za 6,3 milijona finančnih korekcij oziroma četrtina vrednosti celotnega projekta. Na ministrstvu so ob tem zagotavljali, da ta evropska sredstva za Slovenijo niso bila izgubljena, saj je bilo za evropska sredstva prijavljenih več projektov, kot je bilo na voljo sredstev, s čimer naj bi vendarle počrpali tudi sredstva, ki so bila pri tem projektu izgubljena s finančnimi korekcijami.