Po domovih se kopičijo stvari, ki jih ne potrebujemo, ali pa smo jih nadomestili z novimi. Tako pogosto na smetišča romajo še delujoči aparati, le malo obrabljeno pohištvo, povsem uporabna posoda, ki nam ni več všeč, in podobno.

"Če vemo, koliko energije, surovin, plemenitih dragih kovin in tisoče kilometrov prevoza je skritih v izdelku, ki ga kupimo in uporabljamo le kratek čas, potem se zamislimo, kakšna bo prihodnost brez upoštevanja nosilne zmogljivosti okolja," ob tem opozarja doktorica znanosti Marinka Vovk.

V Rogaški Slatini prvi Center ponovne uporabe
Prepričana je, da je nujno spremeniti zavest ljudi in doumeti, da predmeti postanejo odpadki le takrat, ko jih ne znamo uporabiti. "Vedno znova povsod razlagam, da so odpadki viri, surovine in da ne smemo neodgovorno ravnati z njimi." Zato je junija 2010 v Tuncovcu pri Rogaški Slatini zaživel prvi Center ponovne uporabe, ki je bil pred dnevi registriran tudi kot prvo socialno podjetje v Sloveniji.

V njem obnavljajo rabljene izdelke, jim dodajajo novo vrednost ter jih nato prodajajo. S tem skrbijo, da se ne odloži toliko kosovnih odpadkov na odlagališče, hkrati pa v podjetju zaposlujejo težje zaposljive posameznike. "Prav zaradi podaljševanja življenjske dobe izdelkov varujemo naravne vire, zmanjšujemo emisije CO2 in skrbimo za lokalna delovna mesta," delo opisuje Vovkova.

Število zaposlenih se sicer spreminja, ker so odvisni od možnosti financiranja, saj delajo na trgu brez subvencij. Tudi v Evropi, kjer taki centri obratujejo že več kot 20 let, njihovo delo ni dobičkonosno, je pa družbeno koristno. V povprečju tako v CPU-ju delajo štiri osebe.

Izdelki morajo biti funkcionalno uporabni
Te sprejemajo podarjene predmete, imajo pa tudi vozilo, s katerim jih lahko pridejo iskat na dom. Ljudje jim prinašajo vse od gospodinjske opreme, kuhinjskih aparatov, posode, pa do športnih pripomočkov, preprog, knjig, slik. Dobijo veliko pohištva - sedežne garniture, stole, omare, okrasne drobne predmete - pa tudi obutev in tekstil, ženske torbice in otroške šolske torbe, igrače ter otroško opremo. Te stvari pa ne smejo biti preveč poškodovane oziroma nedelujoče. Manjše napake lahko odpravijo ali popravijo, niso pa servis, dodaja Vovkova. Standard je, da so izdelki funkcionalno uporabni.

In take nato v njihovi prodajalni - imajo jo tudi na spletu - poiščejo kupci. Zanimanje za prenovljene in predelane izdelke je namreč po besedah naše sogovornice vedno večje, saj se začenja počasi ločevati razliko med izdelkom, ki je odslužil že veliko let in je še vedno »kot nov«, ter med izdelkom, ki smo ga komaj pripeljali domov iz trgovine pa se že lušči barva, izgublja stabilnost in podobno. "Veliko je povpraševanja po izdelkih za opremo prostorov, kuhinjah, otroških stvareh, igračah, računalniški opremi. Največ iščejo štedilnike na trda goriva in belo tehniko."

V naslednjih letih jih bo še več
Odziv ljudi je torej zelo dober. Kličejo jih tako zaradi samih predmetov, kot tudi s prošnjami za delo. Zato bodo v prihodnjih letih vzpostavili še več takih centrov v v Celju, Velenju, Miklavžu na Dravskem polju, Ljubljani, Trebnjem, Kranju in v Dolu pri Hrastniku. "Začeli smo z usposabljanjem 12 kandidatk, 6 od teh bomo z majem letos zaposlili pri pridruženih partnerjih, njihovo delo bo plačano iz našega projekta USE-REUSE," pove Marinka Vovk. Njen cilj je namreč, da ljudje razumejo odpadke kot surovine za njihove zaposlitve in gospodarsko rast.

"Še bolj kot ponovna uporaba in recikliranje pa je pomembno, da odpadki ne nastanejo, zato spodbujam ljudi k premisleku pri odločitvah že v trgovini." Spremeniti je treba zavest ljudi, saj ni res, da so viri neomejeni in tega se je treba zavedati, dodaja.