Nedavni požar, ki je več dni divjal na Krasu, je bil največji v zgodovini Slovenije. Po trenutno dostopnih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je požar poškodoval prek 3600 hektarjev površin, od tega 2800 hektarjev gozda. Tako kot so ljudje med požari na različne načine pomagali gasilcem in ostalim službam, se zdaj pojavljajo številne pobude za pomoč pri obnovi poškodovanih gozdov.

Z Zavoda za gozdove Slovenije sporočajo, da so vse pobude dobrodošle, saj bo obnova poškodovanih gozdov mogoča le s široko podporo lokalne in širše javnosti, a ob tem poudarjajo, da so nenadzorovane posamezne ali organizirane aktivnosti zbiranja semena in izdelave ter uporabe semenskih bomb nezaželene. Kras je namreč eno najbolj zahtevnih območij za obnovo gozdov v Sloveniji, zaradi zahtevnih razmer oz. pogojev za rast sadik pa bodo morali v sanacijskem načrtu – ta bo po napovedih pripravljen do 1. oktobra letos – predvideti tudi ukrepe za povečanje uspeha sadnje. Poleg tega je treba pri nabiranju in uporabi semena in sadik drevesnih in grmovnih vrst upoštevati zakonodajo o gozdnem reprodukcijskem materialu, seme je dovoljeno nabirati le v gozdnih semenskih objektih, ki so odobreni s strani Gozdarskega inštituta Slovenije.

Sorodna novica "Kras je najzahtevnejše področje za obnovo gozda. Sadi in seje se praktično v kamen."

Pri nabiranju semena za ozelenitev Krasa je treba paziti, da se z morebitno nenadzorovano izdelavo in uporabo semenskih bomb na prizadeto območje ne bodo razširjale invazivne tujerodne vrste rastlin. "Med te vrste spadajo npr. visoki pajesen, drevesna vrsta, ki je na evropskem seznamu invazivnih tujerodnih vrst, med zelnatimi rastlinami so to npr. navadna barvilnica, ambrozija, ostrozobi grint. Vse naštete vrste so na Krasu že prisotne, njihovega razširjanja si ne želimo, ker so močno škodljive za biotsko raznovrstnost, nekatere pa tudi za zdravje ljudi. Nabiranje semena mora zato potekati nadzorovano na območjih, kjer invazivne vrste niso prisotne," opozarjajo na Zavodu za gozdove.

Priložnosti za pomoč prihajajo, obnova bo lahko trajala tudi več deset let

Obnova gozdov po požaru bo po ocenah zavoda lahko trajala več let oz. več deset let, skozi to obdobje bo znana tudi uspešnost posameznih pristopov do obnove gozdov. Dinamika obnove bo odvisna od naravnih razmer ter tudi od razpoložljivosti gozdnega reprodukcijskega materiala, kot so sadike in semena, finančnih sredstev za sofinanciranje sanacijskih ukrepov in drugih dejavnikov.

Na zavodu poudarjajo, da je zdaj čas za izdelavo načrta sanacije, prostovoljce pa prosijo za potrpežljivost. "Čas, da posamezniki in organizacije pomagajo kraškim gozdovom z udeležbo na akcijah obnove gozda, bo ob izvedbi ukrepov, načrtovanih v načrtu sanacije – torej jeseni in naslednjo pomlad ter v prihodnjih letih," so sporočili.