Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za Matejem Kolmaničem je dobrega četrt stoletja bolečin, številnih operacij, po katerih se je vsakič znova učil hoditi, in številnih rehabilitacij, a tudi navdušujoče preobrazbe, v času katere je skoraj prepolovil svojo težo in se od negibnosti v invalidskem vozičku premaknil do nizanja vzponov v visokogorju.
Matej Kolmanič je v dobrem letu šel od priklenjenosti na voziček do izgube 60 kilogramov in osvojitve prvega dvatisočaka
Za Matejem Kolmaničem je dobrega četrt stoletja bolečin, številnih operacij, po katerih se je vsakič znova učil hoditi, in številnih rehabilitacij, a tudi navdušujoče preobrazbe, med katero je skoraj prepolovil svojo težo in se od negibnosti v invalidskem vozičku premaknil do nizanja vzponov v visokogorju.
Pravi, da kot otrok “to sprejmeš kot del svojega življenja, ker drugega ne poznaš”. Ko je prišel v puberteto, je začel pogrešati razgibanost življenja, ki ga je videl pri vrstnikih. “Najtežje je bilo sprejeti to, da ko so drugi hodili na izlete ali zabave, sem bil doma. Predvsem zaradi gibalne oviranosti, ker sem se hitro utrudil.” V mladosti so ga precej stigmatizirali, česar sovrstnikom ne zameri, ampak je to razumel kot del odraščanja.
Zdravstvene težave so kljub podpori domačih začele terjati svoj davek. “Nabiranje kilogramov je bil stranski učinek vsega skupaj. Če se človek težko giba in je omejen na štiri stene in kratke poti do šole in nazaj, se slej ko prej pojavi dolgčas. Takrat je najlažje odpreti hladilnik.” Prišel je do 134 kilogramov in na rob depresije. “Po osmi operaciji pa se je zgodil preobrat. Zaradi res požrtvovalnega in odličnega osebja ortopedske klinike UKC Ljubljana sem se lahko postavil na noge. Volja se mi je povečala za 300 odstotkov.” Začel se je gibati in s svojo težo je dojel, da kaj več kot na Rožnik ne bo zmogel. “Začel sem pridobivati mišično maso, si začel urejati prehrano in s časom začel normalno hodit v hribe ter izvajati prilagojen program fitnesa.”
“Prvi dvatisočak, ki sem ga dosegel, je bil Viševnik nad Pokljuko, in to je bila čudovita prelomnica v mojem življenju. Leto pozneje sem stal na Triglavu.”
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Za Matejem Kolmaničem je dobrega četrt stoletja bolečin, številnih operacij, po katerih se je vsakič znova učil hoditi, in številnih rehabilitacij, a tudi navdušujoče preobrazbe, v času katere je skoraj prepolovil svojo težo in se od negibnosti v invalidskem vozičku premaknil do nizanja vzponov v visokogorju.
Matej Kolmanič je v dobrem letu šel od priklenjenosti na voziček do izgube 60 kilogramov in osvojitve prvega dvatisočaka
Za Matejem Kolmaničem je dobrega četrt stoletja bolečin, številnih operacij, po katerih se je vsakič znova učil hoditi, in številnih rehabilitacij, a tudi navdušujoče preobrazbe, med katero je skoraj prepolovil svojo težo in se od negibnosti v invalidskem vozičku premaknil do nizanja vzponov v visokogorju.
Pravi, da kot otrok “to sprejmeš kot del svojega življenja, ker drugega ne poznaš”. Ko je prišel v puberteto, je začel pogrešati razgibanost življenja, ki ga je videl pri vrstnikih. “Najtežje je bilo sprejeti to, da ko so drugi hodili na izlete ali zabave, sem bil doma. Predvsem zaradi gibalne oviranosti, ker sem se hitro utrudil.” V mladosti so ga precej stigmatizirali, česar sovrstnikom ne zameri, ampak je to razumel kot del odraščanja.
Zdravstvene težave so kljub podpori domačih začele terjati svoj davek. “Nabiranje kilogramov je bil stranski učinek vsega skupaj. Če se človek težko giba in je omejen na štiri stene in kratke poti do šole in nazaj, se slej ko prej pojavi dolgčas. Takrat je najlažje odpreti hladilnik.” Prišel je do 134 kilogramov in na rob depresije. “Po osmi operaciji pa se je zgodil preobrat. Zaradi res požrtvovalnega in odličnega osebja ortopedske klinike UKC Ljubljana sem se lahko postavil na noge. Volja se mi je povečala za 300 odstotkov.” Začel se je gibati in s svojo težo je dojel, da kaj več kot na Rožnik ne bo zmogel. “Začel sem pridobivati mišično maso, si začel urejati prehrano in s časom začel normalno hodit v hribe ter izvajati prilagojen program fitnesa.”
“Prvi dvatisočak, ki sem ga dosegel, je bil Viševnik nad Pokljuko, in to je bila čudovita prelomnica v mojem življenju. Leto pozneje sem stal na Triglavu.”
Sepsa – prežeči tiger, skriti zmaj, bi lahko poimenovali našo tokratno Ambulanto 202, v kateri se, kot rečeno, posvečamo sepsi, po mnenju in opozorilih stroke, enemu izmed vodilnih vzrokov za smrt pri nas. Če imaš sepso, imaš deset odstotkov možnosti, da umreš; če imaš miokardni infarkt oziroma srčno kap, je ta možnost 8-odstotna; kako to, torej, da se o sepsi v Sloveniji tako malo govori, za nameček pa je financiranje raziskav o njej zaradi pomanjkanja interesa na strani farmacije vidno podhranjeno?
Pravijo, da velja za bolezen modre krvi, ampak to nikakor ne drži, saj je ta redka bolezen razporejena enakomerno med vsemi sloji in celinami. Govorimo o hemofiliji, za katero je zanimivo, da so prenašalke ženske, zanjo pa zbolijo moški, in to eden na 10 000. Kljub redkosti je ta bolezen odigrala pomembno vlogo pri potomcih angleške kraljice Viktorije, zlasti na ruskem carskem dvoru, v Sloveniji pa se z njo sooča nekaj čez 200 ljudi.
Si predstavljate, da ne bi prepoznali obraza staršev, partnerja, otrok? Gre za tako imenovano prozopagnozijo, slepoto za obraze. O njej bomo govorili z Ajdo Žorž, pri kateri se je posebnost pojavila že v otroštvu ter nevrologom prof. doc. Zvezdanom Pirtoškom.
Antidepresivi spremenijo osebnost, zameglijo um in uničujejo možgane! Zdravljenje z antidepresivi je zgolj potuha in znak slabosti uporabnika, prinaša odvisnost in hude stranske učinke, povečuje tveganje za samomor.
Naši možgani se razlikujejo, vsak se rodi z malce drugačnimi nastavki za višje kognitivne funkcije: nekateri so bolj občutljivi, empatični kot drugi, spet tretji z neprestanimi viški energije? Kaj je normalno? Smo normalni tudi če nam drugi pravijo, da smo nenormalni, ali če se kdaj počutimo nenormalno? Kdaj nenormalnost res odslikava duševne motnje? Po polju normalnosti – od statistične, medicinske do družbene – se bomo sprehajali v tokratni Ambulanti 202.
Kronična ledvična bolezen je med otroki precej manj razširjena kot pri odraslih, kjer se z okvaro ledvic sooča deset odstotkov odrasle populacije. Kljub temu je kronična ledvična bolezen pomemben zdravstveni problem pri otrocih, ki se ob tem pogosto soočajo tudi z drugimi zdravstvenimi tegobami.
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo?
Vsako leto se tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi po spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne. Zato smo na nevarnosti uživanja teh snovi in možnosti brezplačnega anonimnega testiranja tovrstnih drog govorili s predstavnico DrogArta Simono Šabić.
V Sloveniji se vsako leto več kot 350 žensk sooča s prekinitvijo želene nosečnosti, bodisi zaradi smrti ploda bodisi zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri njem. Taka izguba sproža globoko žalovanje, ki ga je družba zelo dolgo minimalizirala, celo ignorirala. Besedni odzivi “Saj si še mlada … Saj imaš doma že enega …“, pogosto rezko prizadenejo ženske, ki lahko prekinjeno nosečnost prebolevajo tudi več let. Kako se odzvati ob izgubi ploda, kakšne so pravice staršev, kako naj jim ob tem čim bolj tvorno stojijo ob strani njihovi sorodniki in podobne informacije, po novem povzema zloženka “Gnezdo brez ptičkov”, ki so jo pred kratkim izdali na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
Več tisoč bolnikov, ki z obravnavo v zdravstvenem sistemu niso zadovoljni ali se v njem ne znajdejo, vsako leto poišče pomoč katerega od 12 zastopnikov pacientovih pravic, ki delujejo po vsej državi. Predolge čakalne dobe, slaba komunikacija oz. odnosi med bolniki in zaposlenimi v zdravstvu, pa tudi nezadovoljstvo z odobrenimi pravicami so skupni imenovalec izkušenj iz skoraj vseh regij. Skupna pa je tudi zaskrbljenost zastopnikov, da je in da bo marsikateri izid zdravljenja vse bolj odvisen od denarja, ki ga za storitve lahko plača bolnik.
Po približno dveh tednih obširnega širjenja virusa zika po ameriški celini je Svetovna zdravstvena organizacija virus razglasila za globalno nevarnost za javno zdravje. Virus zika sicer ni nov, že leta 1947 so ga identificirali pri opicah v ugandskem gozdu, po katerem je virus tudi dobil ime. Čeprav je o virusu vsak dan več znanega, je ta še vedno velika neznanka.
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v treh letih vzpostavi črevesna mikrobiota, s kakršno živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem v telesu. Kaj je mikrobiota, kako nanjo vpliva način poroda in dojenje ter s kakšnim načinom življenja in prehranjevanja najbolje skrbimo zanjo, razkrivamo v tokratni valovski oddaji Ambulanta 202
Nekatere ga ne doživijo nikoli, druge pogosto, tretje jih doživijo celo več zapored. Toliko kolikor je žensk, toliko je orgazmov. In tukaj se od moških bistveno razlikujejo. Moški orgazmi so oprijemljivi, ženski za znanstvenike še danes velika uganka. S pomočjo strokovnjakov na področju spolnosti smo v valovski Ambulanti odkrivali skrivnosti ženskega orgazma.
Nekatere ga ne doživijo nikoli, druge pogosto, tretje jih doživijo celo več zapored. Toliko kolikor je žensk, toliko je orgazmov. In tukaj se od moških bistveno razlikujejo. Moški orgazmi so oprijemljivi, ženski za znanstvenike še danes velika uganka. S pomočjo strokovnjakov na področju spolnosti smo v valovski Ambulanti odkrivali skrivnosti ženskega orgazma.
Že Darwin je oko opisoval kot enega izmed najbolj kompleksnih izdelkov evolucije, oči ob tem še danes predstavljajo velik izziv v sodobni medicini. Poznamo umetno srce, ledvice, sluh znamo vzpostaviti s slušnimi aparati, čudodelnih Pehtinih kapljic do danes še niso iznašli. So se pa dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi, povrnejo vsaj del vida. Bionični vid, ki velja za enega najnovejših prodorov na področju znanosti oči, bo tema tokratne Ambulante 202, v četrtek ob 10.00.
Že Darwin je oko opisoval kot enega izmed najbolj kompleksnih izdelkov evolucije, oči ob tem še danes predstavljajo velik izziv v sodobni medicini. Poznamo umetno srce, ledvice, sluh znamo vzpostaviti s slušnimi aparati, čudodelnih Pehtinih kapljic do danes še niso iznašli. So se pa dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi, povrnejo vsaj del vida. Bionični vid, ki velja za enega najnovejših prodorov na področju znanosti oči, bo tema tokratne Ambulante 202, v četrtek ob 10.00.
Kako zdravo ali pač bolno je zdravje populacije naših državljanov, kje nam gre dobro in kje capljamo in tudi drago plačujemo napake zdravstvene politike v preteklosti? Pri katerih vrstah zdravljenja še vedno sodimo v svetovni vrh in pri katerih še lahko zardevamo v primerjavi s tujino?
Skrivni laboratoriji, v katerih ponarejajo zdravila, delujejo v izjemno slabih higienskih razmerah, so brez nadzora in ustreznih licenc. Zdravila v njih izdelujejo s pomanjkljivo opremo, pogosto vanje mešajo opečni prah, barvila za tiskalnike, težke kovine, arzen, našli so celo podganji strup, pesticide in tako naprej. Ponarejena zdravila vse bolj pronicajo tudi v Slovenijo, s porastom spleta in vse dražjimi zdravili namreč po njih posega vedno več ljudi.
Neveljaven email naslov