Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Še do nedelje lahko v Slovenski kinoteki, v Kinodvoru in prek spleta obiščete festival žanrskega filma Kurja polt. V Kinodvoru so z otvoritvijo festivala v torek prav tako začeli letošnjo sezono letnega kina Kinodvorišče v atriju Slovenskih železnic. Tesa Drev Juh.
Še do nedelje lahko v Slovenski kinoteki, v Kinodvoru in prek spleta obiščete festival žanrskega filma Kurja polt
Kurja polt letos ponuja 15 filmov, med njimi 2 dokumentarca, ki se navezujeta na žanrsko kinematografijo in sta med najbolj zanimivimi deli letošnje izdaje festivala: angleški dokumentarec Osmi potnik na odru predstavi amatersko gledališko skupino iz Dorseta, ki je kultno filmsko klasiko Ridleya Scotta priredila za oder in z njo dosegla izjemen uspeh – ter jo uprizorila celo na odrskih deskah prestižnega londonskega West Enda. Film je navdihujoč, ker pokaže, da omejitve zares obstajajo le v glavah ljudi, in da se Osmega potnika, sicer v bolj komični različici, očitno zares da prirediti za oder.
Navdihujoč je tudi drugi dokumentarec, ki je na ogled v okviru Kurje polti. Morgana je filmski portret Morgane Muses, ikone feminističnega pornografskega filma, ki je svojo strast odkrila šele tik pred svojim petdesetim letom, potem ko je dvajset let preživela v nesrečnem zakonu in celo razmišljala o samomoru. Film nežno, ne da bi se bal pokazati ranljivost, postavi v ospredje žensko, ki se bori z manično depresijo, v dobrih obdobjih pa ustvarja opus, ki ji je do zdaj prinesel tudi že vrsto nagrad, predvsem pa je z njim postala ena od glavnih predstavnic pornografije, posvečene ženski erotični domišljiji.
Najbolj pričakovan film letošnje izdaje festivala in zares eden od vrhuncev žanrskega filma zadnjega časa, s katerim so Kurjo polt letos odprli, je Polaščevalka Brandona Cronenberga, sina Davida Cronenberga, ki nadaljuje tradicijo svojega očeta. Gre za delo, ki vizualno izpiljeno pove zares srhljivo in morečo zgodbo o biznisu »polaščevanja« ljudi. Biotehniško podjetje z napredno tehnologijo se polasti človeka, v katerega vdre s pomočjo vsadka in ga nato upravlja po svoje s pomočjo svojih zaposlenih. Naslovni lik filma, »polaščevalko«, odlično upodobi angleška igralka Andrea Riseborough. Do zapleta pride, ko zaradi lastne šibkosti, ki se navezuje na njeno družino, zaide v težave s svojim novim gostiteljem – njuni osebnosti se začneta zlivati –, filmska zgodba pa v svoji razrešitvi izrazi boleče ostro kritiko kapitalizma.
Letošnja Kurja polt sicer nima posebnega fokusa, če izvzamemo manjši poudarek na afriškem žanrskem filmu, kot vedno pa ponuja vrsto žanrskih poslastic. Med izstopajočimi sta še japonska sci-fi komedija o najbolj počasnem potovanju v času Neskončni dve minuti in srhljiva skandinavska pravljica za odrasle Kokodi kokoda, festival pa se bo v nedeljo zaključil z avstralsko klasiko Piknik pri Hanging Rocku Petra Weira.
Še do nedelje lahko v Slovenski kinoteki, v Kinodvoru in prek spleta obiščete festival žanrskega filma Kurja polt. V Kinodvoru so z otvoritvijo festivala v torek prav tako začeli letošnjo sezono letnega kina Kinodvorišče v atriju Slovenskih železnic. Tesa Drev Juh.
Še do nedelje lahko v Slovenski kinoteki, v Kinodvoru in prek spleta obiščete festival žanrskega filma Kurja polt
Kurja polt letos ponuja 15 filmov, med njimi 2 dokumentarca, ki se navezujeta na žanrsko kinematografijo in sta med najbolj zanimivimi deli letošnje izdaje festivala: angleški dokumentarec Osmi potnik na odru predstavi amatersko gledališko skupino iz Dorseta, ki je kultno filmsko klasiko Ridleya Scotta priredila za oder in z njo dosegla izjemen uspeh – ter jo uprizorila celo na odrskih deskah prestižnega londonskega West Enda. Film je navdihujoč, ker pokaže, da omejitve zares obstajajo le v glavah ljudi, in da se Osmega potnika, sicer v bolj komični različici, očitno zares da prirediti za oder.
Navdihujoč je tudi drugi dokumentarec, ki je na ogled v okviru Kurje polti. Morgana je filmski portret Morgane Muses, ikone feminističnega pornografskega filma, ki je svojo strast odkrila šele tik pred svojim petdesetim letom, potem ko je dvajset let preživela v nesrečnem zakonu in celo razmišljala o samomoru. Film nežno, ne da bi se bal pokazati ranljivost, postavi v ospredje žensko, ki se bori z manično depresijo, v dobrih obdobjih pa ustvarja opus, ki ji je do zdaj prinesel tudi že vrsto nagrad, predvsem pa je z njim postala ena od glavnih predstavnic pornografije, posvečene ženski erotični domišljiji.
Najbolj pričakovan film letošnje izdaje festivala in zares eden od vrhuncev žanrskega filma zadnjega časa, s katerim so Kurjo polt letos odprli, je Polaščevalka Brandona Cronenberga, sina Davida Cronenberga, ki nadaljuje tradicijo svojega očeta. Gre za delo, ki vizualno izpiljeno pove zares srhljivo in morečo zgodbo o biznisu »polaščevanja« ljudi. Biotehniško podjetje z napredno tehnologijo se polasti človeka, v katerega vdre s pomočjo vsadka in ga nato upravlja po svoje s pomočjo svojih zaposlenih. Naslovni lik filma, »polaščevalko«, odlično upodobi angleška igralka Andrea Riseborough. Do zapleta pride, ko zaradi lastne šibkosti, ki se navezuje na njeno družino, zaide v težave s svojim novim gostiteljem – njuni osebnosti se začneta zlivati –, filmska zgodba pa v svoji razrešitvi izrazi boleče ostro kritiko kapitalizma.
Letošnja Kurja polt sicer nima posebnega fokusa, če izvzamemo manjši poudarek na afriškem žanrskem filmu, kot vedno pa ponuja vrsto žanrskih poslastic. Med izstopajočimi sta še japonska sci-fi komedija o najbolj počasnem potovanju v času Neskončni dve minuti in srhljiva skandinavska pravljica za odrasle Kokodi kokoda, festival pa se bo v nedeljo zaključil z avstralsko klasiko Piknik pri Hanging Rocku Petra Weira.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov