Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če hočete sprožiti resen avtomobilski prepir, se oglasite med debato o svetli električni prihodnosti sodobne mobilnosti ter izjavite jasno in odločno: “Pa ne za časa naših življenj, prijatelji!” Popljuvali vas bodo in naposlušali se boste zmerjanja, čeprav ne boste daleč od resnice. Električni avtomobili so strahotno napredovali in to tako, da se niso premaknili z mesta. Za pojasnitev tega navideznega absurda imamo na Valu 202 le tri besede: “Doseg, doseg in še enkrat doseg!”
Volkswagen so pribili na križ, ker se je zlagal in zavajal o eni izmed tehničnih komponent svojih vozil. Proizvajalci električnih vozil počno to vsakodnevno, pa jih nihče ne preganja. Poglejmo:
Ko smo pred desetimi leti prvič poskušali epsko potovanje iz Ljubljane v Maribor z električnim avtomobilom, nam je uspelo s skrajnim naporom. Danes, deset let po tem pionirskem dosežku, je omenjena pot še vedno potovanje visokega tveganja. Kljub obljubljenim novim tehnologijam in kljub vsakodnevnim prelomnim izumom in dosežkom, večina električnih avtomobilov še vedno trpi zaradi bizarno nizkega dosega v realnih pogojih vožnje. Pustimo tehnične zanesenjake, ljudi, ki ne uporabljajo klime, ljudi, ki uživajo v vožnji za romunskimi tovornjaki in ljudi, ki generično sovražijo proizvajalce nafte. Realen doseg večine električnih vozil je omejen na dnevne potrebe urbanega človeka.
No in na tem marketinško izjemno podprtem področju, se je našel nenavaden ptič. BMW i3. Osnovno električno različico avtomobila so gradili neobremenjeno s stoletno avtomobilsko tradicijo: z alternativnimi materiali, z inovativnimi rešitvami in vse to. Dobili smo nenavaden avto, ki lovi poglede in deli mnenja, a kot zgolj električni avto boleha za prvim aksiomom električnih avtomobilov – ne zmore iz Ljubljane v Maribor brez tveganja! V tem sta se to tehnološko čudo za skoraj 40 tisoč evrov ne razlikuje od Citroena Zero, ki je bil prvi električni avto v naši redakciji pred slabim desetletjem. To je realnost, ki so se je zavedli tudi na Bavarskem – in v avtomobil vtaknili “podaljševalnik dosega!“, kot lahko nekoliko nespretno prevedemo majhen dvovaljni agregat, ki smo ga spoznali pred nekaj tedni v BMW-jevem skuterju. Le ta igra vlogo elektrarne in tik preden baterije izdahnejo, ga ročno vključimo, motorček pa zaigra mobilno enoto slovenskega elektrogospodarstva in polni baterijo kot generator. O smiselnosti početja- se pravi da bencin proizvaja elektriko, ki nato poganja avtomobil – vam lahko poroča vsak malo bolj usposobljen energetik, pa tudi na simbolni ravni BMW i3 REX torej ni pravi električni avto. Je pa odlična pogruntavščina, oziroma bergla za električni svet … Recimo mu hibrid, če s tem odvzamemo nekaj ekskluzivnosti Toyotinega poimenovanja.
In če pozabimo, da je infrastruktura, kljub napihovanju tako univerz, kot mest in države pri nas katastrofalna, je i3 imeniten avtomobilček. Mogoče ga je polniti tako doma kot v vseh najrazličnejših polnilnicah, ki se šopirijo po naši deželi. Problem so le predplačniške kartice, ki jih za polnjenje potrebujete ponekod, pa internetna prijava pred polnjenem, pa zaprte zapornice pred postajami, pa avtomobili, ki v poletni gneči parkirajo na mestu označenem izključno za električna vozila. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da, če ste meščan živeč v bloku, avtomobila, namenjena meščanom, nimate kje napolniti, ker so parkirišča pred vašimi bloki šele včeraj odstranila napajalna korita za konjske vprege in bodo upravljalci potrebovali stoletje ali več za namestitev stotin polnilnih mest.
I3 v naslednjih tednih prihaja z novo baterijo. Ta, ki obljublja 150 kilometrov dosega, ob vključenim klimi, avtocestni hitrosti in polno zasedenem vozilu, pa jih zdrži 85, gre na smetišče. Naslednica bo zmogla 200 kilometrov. In v gostilniški debati zagovorniki elektrike skočijo pokonci: “To pa je že nekaj! Električni avtomobili prihajajo na velika vrata.”
In vi seveda odgovorite: “Ne za časa naših življenj!”
V naši redakciji prav v naslednjih mesecih že načrtujemo avanturo desetletja. Od Murske Sobote do Kopra na elektriko. Če bo oddaja izginila s sporeda, nam ni uspelo …
869 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Če hočete sprožiti resen avtomobilski prepir, se oglasite med debato o svetli električni prihodnosti sodobne mobilnosti ter izjavite jasno in odločno: “Pa ne za časa naših življenj, prijatelji!” Popljuvali vas bodo in naposlušali se boste zmerjanja, čeprav ne boste daleč od resnice. Električni avtomobili so strahotno napredovali in to tako, da se niso premaknili z mesta. Za pojasnitev tega navideznega absurda imamo na Valu 202 le tri besede: “Doseg, doseg in še enkrat doseg!”
Volkswagen so pribili na križ, ker se je zlagal in zavajal o eni izmed tehničnih komponent svojih vozil. Proizvajalci električnih vozil počno to vsakodnevno, pa jih nihče ne preganja. Poglejmo:
Ko smo pred desetimi leti prvič poskušali epsko potovanje iz Ljubljane v Maribor z električnim avtomobilom, nam je uspelo s skrajnim naporom. Danes, deset let po tem pionirskem dosežku, je omenjena pot še vedno potovanje visokega tveganja. Kljub obljubljenim novim tehnologijam in kljub vsakodnevnim prelomnim izumom in dosežkom, večina električnih avtomobilov še vedno trpi zaradi bizarno nizkega dosega v realnih pogojih vožnje. Pustimo tehnične zanesenjake, ljudi, ki ne uporabljajo klime, ljudi, ki uživajo v vožnji za romunskimi tovornjaki in ljudi, ki generično sovražijo proizvajalce nafte. Realen doseg večine električnih vozil je omejen na dnevne potrebe urbanega človeka.
No in na tem marketinško izjemno podprtem področju, se je našel nenavaden ptič. BMW i3. Osnovno električno različico avtomobila so gradili neobremenjeno s stoletno avtomobilsko tradicijo: z alternativnimi materiali, z inovativnimi rešitvami in vse to. Dobili smo nenavaden avto, ki lovi poglede in deli mnenja, a kot zgolj električni avto boleha za prvim aksiomom električnih avtomobilov – ne zmore iz Ljubljane v Maribor brez tveganja! V tem sta se to tehnološko čudo za skoraj 40 tisoč evrov ne razlikuje od Citroena Zero, ki je bil prvi električni avto v naši redakciji pred slabim desetletjem. To je realnost, ki so se je zavedli tudi na Bavarskem – in v avtomobil vtaknili “podaljševalnik dosega!“, kot lahko nekoliko nespretno prevedemo majhen dvovaljni agregat, ki smo ga spoznali pred nekaj tedni v BMW-jevem skuterju. Le ta igra vlogo elektrarne in tik preden baterije izdahnejo, ga ročno vključimo, motorček pa zaigra mobilno enoto slovenskega elektrogospodarstva in polni baterijo kot generator. O smiselnosti početja- se pravi da bencin proizvaja elektriko, ki nato poganja avtomobil – vam lahko poroča vsak malo bolj usposobljen energetik, pa tudi na simbolni ravni BMW i3 REX torej ni pravi električni avto. Je pa odlična pogruntavščina, oziroma bergla za električni svet … Recimo mu hibrid, če s tem odvzamemo nekaj ekskluzivnosti Toyotinega poimenovanja.
In če pozabimo, da je infrastruktura, kljub napihovanju tako univerz, kot mest in države pri nas katastrofalna, je i3 imeniten avtomobilček. Mogoče ga je polniti tako doma kot v vseh najrazličnejših polnilnicah, ki se šopirijo po naši deželi. Problem so le predplačniške kartice, ki jih za polnjenje potrebujete ponekod, pa internetna prijava pred polnjenem, pa zaprte zapornice pred postajami, pa avtomobili, ki v poletni gneči parkirajo na mestu označenem izključno za električna vozila. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da, če ste meščan živeč v bloku, avtomobila, namenjena meščanom, nimate kje napolniti, ker so parkirišča pred vašimi bloki šele včeraj odstranila napajalna korita za konjske vprege in bodo upravljalci potrebovali stoletje ali več za namestitev stotin polnilnih mest.
I3 v naslednjih tednih prihaja z novo baterijo. Ta, ki obljublja 150 kilometrov dosega, ob vključenim klimi, avtocestni hitrosti in polno zasedenem vozilu, pa jih zdrži 85, gre na smetišče. Naslednica bo zmogla 200 kilometrov. In v gostilniški debati zagovorniki elektrike skočijo pokonci: “To pa je že nekaj! Električni avtomobili prihajajo na velika vrata.”
In vi seveda odgovorite: “Ne za časa naših življenj!”
V naši redakciji prav v naslednjih mesecih že načrtujemo avanturo desetletja. Od Murske Sobote do Kopra na elektriko. Če bo oddaja izginila s sporeda, nam ni uspelo …
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Neveljaven email naslov