Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Praktično v vsaki oddaji omenjamo porast povpraševanja po t.i. športnih terencih, križancih, SUV-jih ali kakor jih že imenujemo. Ta vozila so nekoliko drugačna, temu se prilagaja tudi spremljevalna industrija, mislimo predvsem na pnevmatike. Gumarska industrija razvija in izdeluje pnevmatike, ki nudijo terencem boljši oprijem, tako so vozila varnejša. Na to dostikrat niti ne pomislimo.
Avtomobilska industrija v Južni Koreji že nekaj let pomeni ostro konkurenco evropski avtomobilski samozavesti
Praktično v vsaki oddaji omenjamo porast povpraševanja po t.i. športnih terencih, križancih, SUV-jih ali kakor jih že imenujemo. Ta vozila so nekoliko drugačna, temu se prilagaja tudi spremljevalna industrija, mislimo predvsem na pnevmatike. Gumarska industrija razvija in izdeluje pnevmatike, ki nudijo terencem boljši oprijem, tako so vozila varnejša. Na to dostikrat niti ne pomislimo.
Med olimpijsko vnemo niti v Avtomobilsko-prometnih minutah ne moremo ignorirati Južne Koreje. Njena avtomobilska zgodba o uspehu je znana in služi kot zgled številnim drugim, tudi evropskim okoljem; kar je težje opazno, sta konstanten napredek in sistematičen razvoj korejskih avtomobilskih snovanj. Povedano preprosteje; če so bili korejski avtomobili v začetku devetdesetih v posmeh in so preživeli le zato, ker je bila zapuščina Kragujevca še bednejša, gre danes za strukturirano in kakovostno avtomobilsko okolje, ki že nekaj let pomeni ostro konkurenco evropski avtomobilski samozavesti. Še drugače; mogoče so olimpijska prizorišča prazna prav zaradi tega, ker se Korejci s tako vnemo posvečajo proizvodnji avtomobilov.
S splošnega h konkretnemu.
Hyundai ni le tradicionalna znamka, temveč v mnogočem reže deviško smučino. Recimo, razmišljanje o alternativnih pogonih, kot ga udejanjajo v modelu ioniq. Poročali smo o predstavitvi električnega in hibridnega vozila, ki sta opazna tudi že na naših cestah, družino pa končujejo te dni, ko so tudi pri nas predstavili še priključnega hibrida. Ta s kapaciteto baterije nekaj pod devet kilovati samo z elektromotorjem prevozi realnih petdeset kilometrov, po tem pa se začne vesti kot običajno hibridno vozilo. Takrat glavno vlogo prevzame 77-kilovatni bencinski agregat ob pomoči 45 kilovatov elektromotorja. Filozofija, po kateri so trije alternativni pogonski principi komercializirani v enem in istem modelu avtomobila, se zdi sveža, ne sicer povsem unikatna, a ne dvomimo, kako jo bodo kmalu povzeli še kje v avtomobilskem vesolju.
Tudi v klasični mobilnosti se pri Hyundaiu vse vrti okoli družin. Priljubljeni i30 se je pred kratkim povečal še za eno izpeljanko in zdaj šteje toliko članov, kot je tiha želja evropskih demografov – štiri vozila … Sveži wagon bi v nekih drugih časih i30 postavil na piedestal popularnosti in uporabnosti, danes, ko brez križanca ali SUV-ja ni pravega uspeha, prihaja veliko manj opazno. Vsekakor manj opazno, kot si zasluži. Šeststo litrov prtljažnika je še vedno nedosegljivih za večino modnih muh zadnjih let, tudi skladna padajoča oblika od stebrička C (do tja je karavan enak kombi limuzini) že dolgo več ne sugerira na estetsko neposrečen nahrbtnik. S samodejnim menjalnikom, popolno opremo, sodobnimi asistenčnimi sistemi – takšen Hyundai prikrito koketira z avtomobilsko modro krvjo; na srečo pa je cena, kar je pohvalno, še vedno primerna avtomobilski konfekciji. Sto kilovatov dizla je mogoče krotiti tudi z izbiro vozniškega načina; podvozje pa je čvrstejše, kot se ga spominjamo iz prejšnje izvedbe tega vozila.
Pod črto; o avtomobilskem utripu v Južni Koreji vas kanimo obveščati še dolgo po tem, ko bo ugasnil olimpijski ogenj.
Dober oprijem napovedujemo tudi novemu Seatovemu večjemu terencu, ki bo na trg prišel konec leta, zdaj pa je že dobil ime. Predlagana so bila krajevna imena Alboran, Aranda, Avila in Tarraco. Glasovalo je več kot 146 tisoč ljudi, izbrali pa so ime Tarraco – po najstarejši rimski naselbini na Iberskem polotoku, mesto pa se danes imenuje Tarragona.
Ob koncu – da ne pozabimo čisto na enoprostorce: pred dnevi je minilo140 let od rojstva francoskega podjetnika Andrea Citroena, ki je že pred skoraj 100 leti spoznal prednosti pestrega izbora vozil. Znamka je v drugi polovici 20. stoletja to načelo sprejela zelo resno, tako so 1950. leta predstavili kultni model, prvi mali furgon s pogonom na prednji kolesi, 2 CV. Omenjamo ga zato, ker je postal zakoniti predstavnik družinskih enoprostorcev, torej tudi modela berlingo, ki je leta 1996 s prvo generacijo povzročil pravo revolucijo. S številnimi podobami je ustvaril množico različic nekje na pol poti med petvratno limuzino in enoprostorskim vozilom. Novi berlingo 3. generacije bodo predstavili v začetku marca v Ženevi, na ceste pa bo pripeljal v drugi polovici leta.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Praktično v vsaki oddaji omenjamo porast povpraševanja po t.i. športnih terencih, križancih, SUV-jih ali kakor jih že imenujemo. Ta vozila so nekoliko drugačna, temu se prilagaja tudi spremljevalna industrija, mislimo predvsem na pnevmatike. Gumarska industrija razvija in izdeluje pnevmatike, ki nudijo terencem boljši oprijem, tako so vozila varnejša. Na to dostikrat niti ne pomislimo.
Avtomobilska industrija v Južni Koreji že nekaj let pomeni ostro konkurenco evropski avtomobilski samozavesti
Praktično v vsaki oddaji omenjamo porast povpraševanja po t.i. športnih terencih, križancih, SUV-jih ali kakor jih že imenujemo. Ta vozila so nekoliko drugačna, temu se prilagaja tudi spremljevalna industrija, mislimo predvsem na pnevmatike. Gumarska industrija razvija in izdeluje pnevmatike, ki nudijo terencem boljši oprijem, tako so vozila varnejša. Na to dostikrat niti ne pomislimo.
Med olimpijsko vnemo niti v Avtomobilsko-prometnih minutah ne moremo ignorirati Južne Koreje. Njena avtomobilska zgodba o uspehu je znana in služi kot zgled številnim drugim, tudi evropskim okoljem; kar je težje opazno, sta konstanten napredek in sistematičen razvoj korejskih avtomobilskih snovanj. Povedano preprosteje; če so bili korejski avtomobili v začetku devetdesetih v posmeh in so preživeli le zato, ker je bila zapuščina Kragujevca še bednejša, gre danes za strukturirano in kakovostno avtomobilsko okolje, ki že nekaj let pomeni ostro konkurenco evropski avtomobilski samozavesti. Še drugače; mogoče so olimpijska prizorišča prazna prav zaradi tega, ker se Korejci s tako vnemo posvečajo proizvodnji avtomobilov.
S splošnega h konkretnemu.
Hyundai ni le tradicionalna znamka, temveč v mnogočem reže deviško smučino. Recimo, razmišljanje o alternativnih pogonih, kot ga udejanjajo v modelu ioniq. Poročali smo o predstavitvi električnega in hibridnega vozila, ki sta opazna tudi že na naših cestah, družino pa končujejo te dni, ko so tudi pri nas predstavili še priključnega hibrida. Ta s kapaciteto baterije nekaj pod devet kilovati samo z elektromotorjem prevozi realnih petdeset kilometrov, po tem pa se začne vesti kot običajno hibridno vozilo. Takrat glavno vlogo prevzame 77-kilovatni bencinski agregat ob pomoči 45 kilovatov elektromotorja. Filozofija, po kateri so trije alternativni pogonski principi komercializirani v enem in istem modelu avtomobila, se zdi sveža, ne sicer povsem unikatna, a ne dvomimo, kako jo bodo kmalu povzeli še kje v avtomobilskem vesolju.
Tudi v klasični mobilnosti se pri Hyundaiu vse vrti okoli družin. Priljubljeni i30 se je pred kratkim povečal še za eno izpeljanko in zdaj šteje toliko članov, kot je tiha želja evropskih demografov – štiri vozila … Sveži wagon bi v nekih drugih časih i30 postavil na piedestal popularnosti in uporabnosti, danes, ko brez križanca ali SUV-ja ni pravega uspeha, prihaja veliko manj opazno. Vsekakor manj opazno, kot si zasluži. Šeststo litrov prtljažnika je še vedno nedosegljivih za večino modnih muh zadnjih let, tudi skladna padajoča oblika od stebrička C (do tja je karavan enak kombi limuzini) že dolgo več ne sugerira na estetsko neposrečen nahrbtnik. S samodejnim menjalnikom, popolno opremo, sodobnimi asistenčnimi sistemi – takšen Hyundai prikrito koketira z avtomobilsko modro krvjo; na srečo pa je cena, kar je pohvalno, še vedno primerna avtomobilski konfekciji. Sto kilovatov dizla je mogoče krotiti tudi z izbiro vozniškega načina; podvozje pa je čvrstejše, kot se ga spominjamo iz prejšnje izvedbe tega vozila.
Pod črto; o avtomobilskem utripu v Južni Koreji vas kanimo obveščati še dolgo po tem, ko bo ugasnil olimpijski ogenj.
Dober oprijem napovedujemo tudi novemu Seatovemu večjemu terencu, ki bo na trg prišel konec leta, zdaj pa je že dobil ime. Predlagana so bila krajevna imena Alboran, Aranda, Avila in Tarraco. Glasovalo je več kot 146 tisoč ljudi, izbrali pa so ime Tarraco – po najstarejši rimski naselbini na Iberskem polotoku, mesto pa se danes imenuje Tarragona.
Ob koncu – da ne pozabimo čisto na enoprostorce: pred dnevi je minilo140 let od rojstva francoskega podjetnika Andrea Citroena, ki je že pred skoraj 100 leti spoznal prednosti pestrega izbora vozil. Znamka je v drugi polovici 20. stoletja to načelo sprejela zelo resno, tako so 1950. leta predstavili kultni model, prvi mali furgon s pogonom na prednji kolesi, 2 CV. Omenjamo ga zato, ker je postal zakoniti predstavnik družinskih enoprostorcev, torej tudi modela berlingo, ki je leta 1996 s prvo generacijo povzročil pravo revolucijo. S številnimi podobami je ustvaril množico različic nekje na pol poti med petvratno limuzino in enoprostorskim vozilom. Novi berlingo 3. generacije bodo predstavili v začetku marca v Ženevi, na ceste pa bo pripeljal v drugi polovici leta.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vedno več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh, kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove situacije, poudarja Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov