Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsem strahovom in skrbem navkljub je večina humanitarnih organizacij uspela izpeljati tudi letošnje programe poletnih letovanj za otroke. Letos so bili spremembe okolja željni prav vsi, močno pa so odmik od domačega okolja potrebovali predvsem otroci, ki živijo v nespodbudnih okoljih, nasilju, pomanjkanju ali osamljenosti. Med počitnikarji so bili - tudi s pomočjo donacij naših poslušalcev - tudi otroci iz programa Botrstvo.
Najbolj jih preseneti, da lahko gredo po hrano kolikorkrat hočejo, tudi po petkrat ali šestkrat, in to tudi naredijo! Lepo jih je gledati, kako uživajo v hrani, hkrati pa se zaveš, da tega doma najbrž nimajo …
Novo šolsko leto se začenja s še večjim prepadom med otroki. "Vsako leto bi najraje koga odpeljala kar k sebi domov, ker vem, v kakšne razmere se vračajo otroci, ki smo jim teh 10 dni skušali dati vsaj malo veselja, sprostitve in upanja," pravi dolgoletna vzgojiteljica Karmen, ki je letos na letovanju spremljala tudi otroke iz programa Botrstvo.
Na to, da so otroci ob prihodu na letovanje sprva pogosto zadržani, razdražljivi ali agresivni, so njihovi vzgojitelji na letovanjih pripravljeni, a letošnje leto je precej drugačno. Zelo močno se pozna, da toliko tednov, celo mesecev niso imeli priložnosti biti z vrstniki oz. so bili prisiljeni biti doma, zato otrok načrtovane dejavnosti sploh ne zanimajo, najraje bi se samo družili med seboj. A ta druženja so polna konfliktov, otroci so letos neprimerno bolj agresivni, nemirni, eksplozivni in svojih čustev ne obvladujejo, priznavajo vzgojitelji iz različnih starostnih skupin otrok. Različnim generacijam pa je letos skupno tudi to, da se za razliko od prejšnjih let nikakor ne morejo umiriti in tudi ne odpreti za pogovor in izražanje stiske.
Opozarjanje humanitarnih organizacij in medijev, da otrok, ki jim je šolska prehrana izjemno pomemben ali pa vsaj bolj kakovosten vir prehrane, kot jo imajo doma, ni malo in da dostop do hrane tudi v času epidemije ni zanemarljiv problem, je znova dobilo potrditev tudi v jedilnici, opisuje Karmen: "Najbolj jih preseneti, da smejo po hrano kolikorkrat hočejo, tudi po petkrat ali šestkrat, in to tudi naredijo! Preseneti jih, da je na koncu kosila sladica, tega doma očitno nimajo. Lepo jih je gledati, kako uživajo v hrani, hkrati pa se zamisliš in se zaveš, da tega doma najbrž nimajo, da ni toplih obrokov, večerij … in te kar stisne pri srcu."
Zato je slovo toliko težje. "Zadnji večer je najbolj grozen, vselej je veliko joka, presune te, ko vidiš, da se otroci ne želijo vrniti domov. Skušaš ga potolažiti, a občutek ni dober, ker veš, kam se vračajo." In čeprav se otroci res vrnejo domov, kakršen koli ta že je, vzgojitelji z mislimi marsikdaj še dolgo ostanejo z njimi: "Letos bom domov odšla z lepo mislijo, da sem v skupini imela deklico, ki je lani na letovanju želela storiti samomor, bila je zelo zelo depresivna, zaradi domačih razmer ni vedela, kaj storiti s svojim življenjem. Kar ustrašila sem se, da se bo morda stanje ponovilo tudi letos, a sem presrečna spoznala, da je zelo napredovala, da so terapije pomagale, da nima več misli o končanju svojega življenja. Zelo sem vesela in upam, da sem tudi sama prispevala kanček k temu, da ima spet upanje, da bo njeno življenje boljše."
Da so se na letovanju lahko sprostili, izpovedali, družili, najedli, naplavali in naigrali številni otroci, med katerimi je žal znova zraslo število tistih, ki so prvič videli morje, ste pripomogli tudi poslušalci Vala 202, ki ste tudi letos pomagali s svojimi donacijami. Najlepša hvala vsem!
Nemir, nezbranost, agresijo, anksioznost in izgubo upanja, da bo bolje, ki jih letos opisujejo vzgojitelji, pa bodo otroci že jutri odnesli s seboj v šolske klopi. To bo tudi od učiteljev zahtevalo drugačen pristop, saj bo treba zapolniti ne le luknje v znanju, pač pa predvsem v razumevanju, da se je prepad med tistimi iz urejenih in premožnejših družin in med tistimi, ki jim je epidemije doma poslabšala že tako peklenske razmere, še močno poglobil.
551 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Vsem strahovom in skrbem navkljub je večina humanitarnih organizacij uspela izpeljati tudi letošnje programe poletnih letovanj za otroke. Letos so bili spremembe okolja željni prav vsi, močno pa so odmik od domačega okolja potrebovali predvsem otroci, ki živijo v nespodbudnih okoljih, nasilju, pomanjkanju ali osamljenosti. Med počitnikarji so bili - tudi s pomočjo donacij naših poslušalcev - tudi otroci iz programa Botrstvo.
Najbolj jih preseneti, da lahko gredo po hrano kolikorkrat hočejo, tudi po petkrat ali šestkrat, in to tudi naredijo! Lepo jih je gledati, kako uživajo v hrani, hkrati pa se zaveš, da tega doma najbrž nimajo …
Novo šolsko leto se začenja s še večjim prepadom med otroki. "Vsako leto bi najraje koga odpeljala kar k sebi domov, ker vem, v kakšne razmere se vračajo otroci, ki smo jim teh 10 dni skušali dati vsaj malo veselja, sprostitve in upanja," pravi dolgoletna vzgojiteljica Karmen, ki je letos na letovanju spremljala tudi otroke iz programa Botrstvo.
Na to, da so otroci ob prihodu na letovanje sprva pogosto zadržani, razdražljivi ali agresivni, so njihovi vzgojitelji na letovanjih pripravljeni, a letošnje leto je precej drugačno. Zelo močno se pozna, da toliko tednov, celo mesecev niso imeli priložnosti biti z vrstniki oz. so bili prisiljeni biti doma, zato otrok načrtovane dejavnosti sploh ne zanimajo, najraje bi se samo družili med seboj. A ta druženja so polna konfliktov, otroci so letos neprimerno bolj agresivni, nemirni, eksplozivni in svojih čustev ne obvladujejo, priznavajo vzgojitelji iz različnih starostnih skupin otrok. Različnim generacijam pa je letos skupno tudi to, da se za razliko od prejšnjih let nikakor ne morejo umiriti in tudi ne odpreti za pogovor in izražanje stiske.
Opozarjanje humanitarnih organizacij in medijev, da otrok, ki jim je šolska prehrana izjemno pomemben ali pa vsaj bolj kakovosten vir prehrane, kot jo imajo doma, ni malo in da dostop do hrane tudi v času epidemije ni zanemarljiv problem, je znova dobilo potrditev tudi v jedilnici, opisuje Karmen: "Najbolj jih preseneti, da smejo po hrano kolikorkrat hočejo, tudi po petkrat ali šestkrat, in to tudi naredijo! Preseneti jih, da je na koncu kosila sladica, tega doma očitno nimajo. Lepo jih je gledati, kako uživajo v hrani, hkrati pa se zamisliš in se zaveš, da tega doma najbrž nimajo, da ni toplih obrokov, večerij … in te kar stisne pri srcu."
Zato je slovo toliko težje. "Zadnji večer je najbolj grozen, vselej je veliko joka, presune te, ko vidiš, da se otroci ne želijo vrniti domov. Skušaš ga potolažiti, a občutek ni dober, ker veš, kam se vračajo." In čeprav se otroci res vrnejo domov, kakršen koli ta že je, vzgojitelji z mislimi marsikdaj še dolgo ostanejo z njimi: "Letos bom domov odšla z lepo mislijo, da sem v skupini imela deklico, ki je lani na letovanju želela storiti samomor, bila je zelo zelo depresivna, zaradi domačih razmer ni vedela, kaj storiti s svojim življenjem. Kar ustrašila sem se, da se bo morda stanje ponovilo tudi letos, a sem presrečna spoznala, da je zelo napredovala, da so terapije pomagale, da nima več misli o končanju svojega življenja. Zelo sem vesela in upam, da sem tudi sama prispevala kanček k temu, da ima spet upanje, da bo njeno življenje boljše."
Da so se na letovanju lahko sprostili, izpovedali, družili, najedli, naplavali in naigrali številni otroci, med katerimi je žal znova zraslo število tistih, ki so prvič videli morje, ste pripomogli tudi poslušalci Vala 202, ki ste tudi letos pomagali s svojimi donacijami. Najlepša hvala vsem!
Nemir, nezbranost, agresijo, anksioznost in izgubo upanja, da bo bolje, ki jih letos opisujejo vzgojitelji, pa bodo otroci že jutri odnesli s seboj v šolske klopi. To bo tudi od učiteljev zahtevalo drugačen pristop, saj bo treba zapolniti ne le luknje v znanju, pač pa predvsem v razumevanju, da se je prepad med tistimi iz urejenih in premožnejših družin in med tistimi, ki jim je epidemije doma poslabšala že tako peklenske razmere, še močno poglobil.
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Uspehov mlade plavalke Leje zagotovo ne bi bilo brez Botrstva. Po izgubi zaposlitve njena mama sploh ni upala razmišljati o tem, da bi jo lahko vpisala v klub, 30 evrov mesečno pa je Leji odprlo vrata do bazena…in do povsem drugačnega pogleda na svet. Čeprav je udejstvovanje mnogih otrok žal vse bolj odvisno od dobrodelnosti, pa tudi številni klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. O tem s predstavnico plesne šole, ki že vrsto let brezplačno poučuje tudi otroke iz Botrstva.
Z novim šolskim letom se prične tudi sezona vpisovanja v obšolske in zunajšolske dejavnosti. Iz leta v leto je vse več takih, ki so povsem samoplačniške, vse več jih je popolnoma nedosegljivih že za družine srednjega razreda, kaj šele za otroke, ki živijo v najhujši socialni bedi.
Vse poletje smo opozarjali na pomen dostopnosti letovanj tudi za otroke, ki jim starši tega ne morejo omogočiti. Koliko otrok jih je letos lahko doživelo prav z donacijami naših poslušalcev in kako o pomenu skupnih letovanj z otroki iz manj premožnih družin razmišljata najstnici, ki pomanjkanja še nikoli nista izkusili, sta pa o njem razmišljali prav zaradi skupne počitniške izkušnje?
Že nekaj poletnih ponedeljkov zapored vas na kratko spomnimo, kako pomembna so letovanja za otroke, ki bi sicer vse počitnice preživeli doma. Nekaj razmišljanj in vtisov je minutah nanizal vzgojitelj Boris.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Da otroci tudi pri 10-ih letih še nikoli niso videli morja, je nekaj, kar preseneti in presune tudi vzgojitelje, ki jih spremljajo na letovanjih. Ta pa niso le stik z morjem, pač pa tudi stik s popolnoma drugačnim svetom od tistega, ki so ga vajeni.
Projekt Botrstvo, na katerega opozarjamo ob ponedeljkih, je bil s svojo Brezplačno pravno pomočjo vpet tudi v iskanje rešitev za nekaj tisoč družin, ki so lani izgubile del subvencij za stanarine. Čeprav je del zakona, ki jim jih je odvzel, Ustavno sodišče že pred dobrim mesecem razglasilo za neustavno in je ministrica Anja Kopač Mrak zagotovila, da bodo upravičenci prejeli že subvencije za junij, je njeno ministrstvo porabilo še skoraj ves dodaten mesec za iskanje načina, kako upravičencem to pravico vrniti.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Počitniška doživetja za otroke so pomemben del odraščanja, nabiranja izkušenj v novih krajih, novih okoljih, v družbi vrstnikov, ki jih najprej ne poznaš, nato pa v nekaj dneh postanejo prijatelji, nekateri za zmeraj. Nekoč so bila vsaj v obliki nepogrešljivih kolonij, sindikalnih domov, prikolic in kampiranj po vsej jadranski obali samoumeven del otroštva, danes o tem odloča pretežno le starševska denarnica.
Na problem razslojenosti šolajočih se otrok že dolgo opozarja. Ne gre le za to, da otroci doma za svoje šolske obveznosti ne dobijo dovolj spodbude in pomoči, otroci s socialnega dna so drugačni tudi v očeh učiteljev, slabše ocene, ki niso nujno objektivne in samopodoba, ki jo s tem dobijo, pa močno vplivajo na odločitev za nadaljnje šolanje. Na problem opozarja direktor Republiškega izpitnega centra dr. Darko Zupanc.
Maturanti 4. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani že od drugega letnika šolanja skupaj botrujejo dvema otrokoma, ki živita v materialnem pomanjkanju: fantku iz projekta Botrstvo in dečku iz Zambije.
Štirinajstletna Zara zaradi zelo redke mišične bolezni ne more govoriti, se s težavo giblje in potrebuje nenehno prisotnost nekoga, ki ji pomaga pri vsakodnevnem življenju in rešuje življenje, ko se zdravstveno stanje na hitro poslabša. Njeno dihanje ponoči vzdržuje aparat, hranjenje poteka le po cevkah, vsake štiri ure mora dobiti zdravila, in ker vsaka okužba lahko njeno zdravje zelo ogrozi, je skoraj ves njen svet le domača hiša. Od rojstva zanjo skrbi predvsem mama, ki pa je vsej ljubezni in predanosti navkljub močno izčrpana …
Vstop v Botrstvo je pri Blažu sovpadal s časom, ko sta se z mamo po mesecih, preživetih v materinskem domu, lahko preselila v nekaj manj kot 22 m2 veliko nujno bivalno enoto. “Botri sem napisal, da se seliva in ni tudi narisal najino novo domovanje. Vprašala me je, če nama lahko kako pomaga in nama najprej poslala televizor, nato pa že raztegljiv kavč. Zelo sem ga bil vesel, saj sva dotlej spala na napihljivi blazini, zdaj pa na tem res udobnem kavču.”
Med zgodbami lanske pomladi se je mnogih dotaknila zgodba srednješolke Tjaše. Njeno odraščanje je močno zaznamovala najprej huda mamina bolezen, nato še očetova, pa tudi popolno nerazumevanje za njene stiske tako v šoli kot med vrstniki … Kako je danes?
Tudi med prebivalci najrazvitejših držav se vrzel med blaginjo ljudi iz višjih in najnižjih slojev veča že zadnja tri desetletja. A če je je bilo nekoč to razslojevanje najočitnejše med starejšim prebivalstvom, se zdaj seli med mlajše. To je generacija, ki se vse bolj sooča z naraščajočo revščino. Zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredotočila prav na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD iN EU. Preučevala je dohodkovno neenakost, dosežke na področju izobraževanja, samooceno zdravja in pa zadovoljstvo z življenjem. Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, bi nas nekateri podatki morali skrbeti, opozarja Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro. Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
Vedenjske ali čustvene motnje otrok in mladostnikov še zmeraj sodijo med motnje, ki so manj prepoznane in v javnosti neredko slabo sprejete. Na videz povsem običajni otroci so s svojimi nenavadnim vedenjem, nepričakovanimi izbruhi in reakcijami za tiste, ki na to niso pripravljeni in ki jih ne razumejo, zelo moteči. Prav danes se začenja letošnja akcija Čisto veselje, katere ves izkupiček bo znova namenjen letovanjem teh otrok. Odpadno električno in elektronsko opremo, papir, barvne kovine in jekleni odpad vse do prihodnje nedelje, 10. aprila, sprejemajo na 50 lokacijah po vsej Sloveniji, več informacij najdete na spletni strani www.cistoveselje.si ali na Facebook strani akcije. Zato so otroci s takimi težavami pogosto slabo sprejeti med vrstniki, nemalokrat pa tudi med pedagoškimi delavci, če ti niso vešči nekoliko drugačnega komuniciranja z njimi. Zato so ti otroci nezaželeni ali vsaj zelo moteči tudi v obšolskih in zunajšolskih dejavnostih, tudi letovanjih. Mnogi organizatorji, ki sicer organizirajo letovanja tudi invalidnih otrok ali drugih otrok s posebnimi potrebami, takih z izstopajočimi vedenjskimi in čustvenimi težavami ne morejo in ne želijo sprejemati, saj zahtevajo drugačno pozornost in pogosto tudi kadrovske okrepitve.
Neveljaven email naslov