Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
V Ukrajini se 19-ti dan nadaljujejo ruski napadi. Rusija zanika, da napada tudi civilne cilje, ukrajinske oblasti pa poročajo, da je bilo samo v Mariupolju doslej ubitih najmanj 2 tisoč 500 ljudi, po vsej državi pa najmanj 90 otrok. Ruska in ukrajinska stran sta medtem začeli četrti krog pogajanj. Ostali poudarki oddaje: - Poslanska vprašanja premierju Janši tudi o posledicah vojne v Ukrajini. - V Franciji odpravili skoraj vse epidemične ukrepe. - Zanimanje za energetske bone v Mariboru za zdaj pod pričakovanji.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V Ukrajini ni več varnega mesta: ruska vojska je danes prvič napadla tudi zahod. Spopadi se še naprej stopnjujejo v Kijevu, Harkovu in Mariupolju. Da so razmere v tem obkoljenem mestu apokaliptične, svarijo humanitarne organizacije - zaloge hrane so kritično nizke, prebivalci že dneve zmrzujejo v temi, ukrajinska vlada pa še naprej poskuša odpreti humanitarne poti. Ukrajinska podpredsednica Irina Vereščuk upa, da bo koridor danes deloval. Evropski voditelji medtem v Versaillesu iščejo nove načine za stopnjevanje pritiska na Putina. Druge teme: - V Zagrebu sinoči eksplodiral in strmoglavil brezpilotnik, ki je priletel iz Ukrajine - Na Ptuju položili temeljni kamen za novo urgenco - Direktor RTV na čelo MMC začasno imenoval Igorja Pirkoviča, aktiv novinarjev na nogah
Ruske sile 15. dan napadajo Ukrajino, ki jo je zapustilo že 2.300.000 ljudi. Medtem sta se danes v Turčiji srečala ruski in ukrajinski zunanji minister Sergej Lavrov in minister Dmitro Kuleba. Pogovori so se končali brez večjega napredka. Kot je dejal Kuleba, se Rusija ni želela zavezati k vzpostavitvi humanitarnega koridorja iz Mariupolja, se pa naj bi Lavrov o tem pogovoril z Moskovskimi oblastmi. - Kako bo vojna v Ukrajini vplivala na hrano? V Sloveniji živil ne bo primanjkovalo, zagotovo pa bo hrana dražja. - Manatno-volilna komisija od dveh kandidatk za mesti vrhovih sodnic podprla le eno - V tednu boja proti raku v Podravju opozarjajo na manjše število odkritih primerov v času epidemije
Tudi danes naj bi v več ukrajinskih mestih že potihnilo orožje, da bi se civilisti lahko umaknili na varno. Samo na Poljsko je doslej pribežalo že več kot 1,3 milijona ljudi. Zaradi obstreljevanj so včeraj propadle evakuacije v več mestih, je pa po podatkih tamkajšnjih oblasti uspel umik približno 7.000 ljudi iz mesta Sumi, od koder naj bi tudi danes že krenilo na pot več ljudi. Druge teme: - Stavkajoči šolniki obrnili hrbet vladi, hkrati so hvaležni za podporo staršev otrok - Vlada popoldne o cenah pogonskih govriv, podražitve že vplivajo na avtoprevoznike - Na dobrodelnem koncertu Stopimo skupaj za Ukrajino zbrali že več kot 615.000 evrov
Iz ukrajinskih mest Sumi na vzhodu, Irpinj v bližini prestolnice in Mikolájiv ob Črnem morju potekajo evakuacije civilistov. Humanitarni koridor naj bi vzpostavili tudi iz mesta Mariupolj, kjer je prebivalstvo zaradi ruskega obleganja že več dni brez vode, elektrike in gretja. A kot poročajo ukrajinske oblasti, naj bi ruska vojska napadala prebivalce, ki skušajo zapustiti omenjeno mesto. Predstavnica Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je opozorila na povečanje števila smrtnih žrtev. Ob tem je pozvala h končanju spopadov v Ukrajini ter zagotovitvi varnega umika civilistov z območij spopadov. Druge teme: Evropski poslanci pozvali k ukrepom proti tujemu vmešavanju in dezinformacijam Ministrica za izobraževanje: Stavka ni prava pot in pravi odgovor Ženske na vodstvenih položajih še vedno redkost, a odločene so, da se to spremeni
Ruska delegacija je prispela v Belorusijo na tretji krog mirovnih pogovorov, ki naj bi potekali danes. Ruske sile so sporočile, da so odprle šest humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, a jih je ukrajinska stran označila za nesprejemljive in jih zavrnila, saj poti vodijo v Rusijo in Belorusijo. Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je ob tem od Rusije zahtevala, naj preneha manipulirati s svetovnimi voditelji ter naj Moskva upošteva dogovora o premirju in evakuaciji, o katerem so se dogovorili. Iz Ukrajine je doslej zbežalo že več kot milijon in pol ljudi, največ na Poljsko. Namero za zaščito v Sloveniji jih je za zdaj oddalo skoraj 400. Druge teme: Humanitarne organizacije potrebujejo prostovoljce V izobraževalnih ustanovah od danes brez mask Danska raziskava: Skoraj tretjina covidnih bolnikov z dolgotrajnim covidom
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Iz sveta se vrstijo ostre obsodbe ruskega napada na ukrajinsko nuklearko v Zaporožju. Ruske sile jo zdaj nadzorujejo, reaktorji v napadu niso bili poškodovani. To so potrdili tudi v Mednarodni agenciji za jedrsko energijo. Vseh šest reaktorjev je nepoškodovanih, prav tako niso zaznali povečanega radioaktivnega sevanja. Ostale teme: - Zaradi sankcij proti Rusiji zdaj najbolj prizadeti prevozniki in špediterji - Slovenska vojska še z nezadostno oceno za delovanje v vojnih razmerah - V Pekingu slovesno ob odprtju zimskih paraolimpijskih iger
Teden dni od začetka napadov v Ukrajini, ki so zahtevali tudi najmanj 200 življenj civilistov, so ruske sile davi zavzele prvo od večjih mest - Herson na jugovzhodu države. Nadaljuje se rusko obstreljevanje več preostalih ukrajinskih mest, med njimi Mariupola, Harkova in Kijeva. Ob tem se povečuje število beguncev iz Ukrajine. Visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi je potrdil, da je zaradi vojne, ki jo je označil za nesmiselno, iz Ukrajine v sedmih dneh zbežalo že več kot milijon ljudi. Poudarja, da v 40-ih letih dela z begunci še ni videl tako množičnega umika naroda iz države. Ostale teme: - V številnih domovih za starejše po državi bodo zvišali oskrbnino - Februarja nekoliko nižje število brezposelnih na mesečni ravni - Odpadki, ki jih je nakopičil Isberg, so nevarni, svarijo v občini Renče-Vogrsko
Rusija sedmi dan napada Ukrajino. O bombah, močnem obstreljevanju in žrtvah poročajo iz Odese, Harkova, Hersona in Marjupola. Iz Ukrajine je zbežalo že več kot 700 tisoč ljudi. Evropska komisija je prvič v zgodovini predlagala sprožitev direktive za začasno zaščito beguncev. Na njihov sprejem se pripravlja tudi Slovenija. Na ministrstvu za delo so pristojni za sprejem otrok in mladostnikov brez spremstva. Zanje je na voljo 80 mest. Ostale teme: - NLB prevzela slovensko podružnico Sberbank, poslovalnice spet odprte, na voljo vse storitve - V Kopru čez leto in pol 166 novih najemnih stanovanj - V Kinu Šiška premiera dokumentarca o realnosti prostitucije v Sloveniji
Razmere na bojiščih v Ukrajini se zaostrujejo. Medtem ko so ruske enote raketirale središče drugega največjega ukrajinskega mesta Harkov, se proti glavnemu mestu Kijev vije 60-kilometrski konvoj ruskih oklepnikov. Mednarodno kazensko sodišče napoveduje preiskavo vojnih zločinov proti človeštvu v Ukrajini po letu 2014. Medtem veliko število ukrajinskih beguncev beži proti zahodu, kjer zapuščajo državo. V oddaji tudi: - Po poročanju Financ bo slovensko Sberbank najverjetneje kupila NLB - Slovenija spreminja stališča do graditve plinskih terminalov - Pustne šeme še zadnjič letos preganjajo zimo.
Peti dan ruske invazije na Ukrajino sta se delegaciji držav sešli na pogajanjih na ukrajinsko-beloruski meji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob tem poziva k prekinitvi spopadov, Moskva, ki vse bolj čuti posledice zahodnih sankcij, pa na drugi strani Evropsko unijo obtožuje sovraštva do Rusije. Ukrajini bo ta namreč dobavila za 450 milijonov evrov orožja. Organizacija Združenih narodov za begunce poroča, da je Ukrajino do zdaj zapustilo že pol milijona ljudi. V oddaji boste slišal tudi: - Prvi begunci iz Ukrajine že prispeli v Slovenijo. - Ob ostrih sankcijah zaskrbljeni tudi slovenski komitenti banke Sberbank. - Letošnji pust še zlasti vesel za otroke na šolskih počitnicah.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ruske sile prodirajo proti središču ukrajinske prestolnice Kijev. Iz bližine vladnega okrožja poročajo o streljanju. Ukrajinske oblasti vse prebivalce pozivajo, naj se pridružijo oboroženi obrambi domovine, tudi mladoletne. Drugi poudarki oddaje: - Proti zahodni Evropi se vijejo kolone beguncev, Unicef opozarja na pomanjkanje medicinske opreme. - Pahor: Izbris prebivalcev je bilo samovoljno, nepravično, nezakonito, neustavno in diskriminatorno dejanje. - Uefa prestavila finale lige prvakov iz St. Peterburga v Pariz; mednarodna smučarska zveza odpovedala vse tekme v Rusiji.
Rusija je davi začela obsežen letalski, kopenski in pomorski vojaški napad na Ukrajino. V državi je zavladal kaos, medtem ko so ruske rakete merile predvsem na pomembno vojaško infrastrukturo. Več eksplozij je odjeknilo tudi v prestolnici Kijev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razglasil vojne razmere za vso državo, prebivalcem pa zagotovil, da so pripravljeni na vse. Drugi poudarki oddaje: - Mednarodna skupnost ostro obsoja rusko invazijo, solidarnost z Ukrajinci izrazila tudi predsednik Pahor in premier Janša. - Branimir Štrukelj vladni odziv na napovedano stavko šolnikov označil za bizaren. - Na današnji debeli četrtek se začenjajo pustne prireditve.
Minister Zdravko Počivalšek je marca 2020 kršil integriteto pri nabavi ventilatorjev; tako je ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. Počivalšek kljub vsemu pravi, da ima mirno vest in ugotovitve komisije zavrača. V oddaji tudi: - Ukrajinski svet za nacionalno varnost pozval parlament, naj razglasi izredne razmere; - Pristojni parlamentarni odbor podprl predlog višje osnove za bolniško nadomestilo; - Sinočnja premiera otroške detektivke Skrivno društvo KRVZ navdušila občinstvo vseh starosti.
Neveljaven email naslov