Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Danes do trinajstih, Na sporedu ob 13.00
Maja smo imeli najvišjo inflacijo v zadnjih 20-ih letih. Na letni ravni so se cene osnovnih življenjskih potrebščin zvišale za 8,1 odstotka. K inflaciji so znova najbolj prispevali naftni derivati in hrana. Drugi poudarki oddaje: - Janša: Embargo na rusko nafto ne bo bistveno vplival na cene energentov pri nas - Kandidata za vodenje kmetijskega ter infrastrukturnega resorja Šinko in Kumer uspešna na odborih - Piranskim občinskim svetnikom se ne mudi s protipoplavno zaščito
V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih ter tujih priznanj in odlikovanj. Velja za enega od najpomembnejših pisateljev v slovenskem jeziku in je tudi eden od najbolj prevajanih slovenskih avtorjev. Njegova zvestoba slovenstvu, slovenski kulturi in jeziku ostaja navdih, bil je človek izjemnega naboja, vedel je, kaj je absolutno zlo in kaj ljubezen, pa so le nekateri pokloni ob njegovi smrti. Druge teme: Ministrski kandidatki Tanja Fajon in Dominika Švarc Pipan uspešno skozi sito parlamentarnih odborov Članice Unije še vedno brez soglasja o šestem svežnju sankcij proti Rusiji Novinarji RTV Slovenija ne vidijo razloga za preklic stavke
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Različne oblike diskriminacije so v Sloveniji še vedno velik problem, je ob današnji predaji letnega poročila dejal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Poročilo je predal predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, od nje pa pričakuje plodno sodelovanje: Predsednica parlamenta je ob tem napovedala, da se bo zavzemala za izkoreninjenje diskriminacije. Druge teme: - Najhujši boji v Ukrajini se razplamtevajo ob Severnodonecku - V središču Ljubljane se začenja tridnevni Znanstival - Kolesarski Giro bo popoldne obiskal dolino Soče
Potem ko je državni zbor včeraj potrdil Roberta Goloba na mesto predsednika vlade, skorajšnjo koalicijo čaka zaslišanje 17-ih ministrskih kandidatov pred pristojnimi odbori. Po besedah predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič ni še povsem jasno, ali bodo prva zaslišanja v soboto ali morda v začetku prihodnjega tedna. Podrobneje o naslednjih korakih vlade v nastanjanju po teh poudarkih oddaje: - Informacijski pooblaščenec: Pri premierjevem pisemskem pozivu k cepljenju nepravilnosti pri obdelavi osebnih podatkov - Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je dramski igralec Ivo Barišič - Sinočnja toča povzročila veliko škode na severovzhodu in vzhodu države
Poslanke in poslanci se bodo čez dve uri srečali na izredni seji, na kateri bo v ospredju glasovanje o novem predsedniku vlade. Kandidatu Robertu Golobu se obeta 55 glasov podpore Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice, pa tudi manjšinskih poslancev. Takoj zatem naj bi predstavil prednostne naloge nove vlade, ki jo bo med drugim čakalo zahtevno obdobje spopadanja z energetsko draginjo in drugimi posledicami vojne v Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - V Italijo kljub evropskim sankcijam proti Rusiji priteka vse več ruske nafte. - Ob podražitvah pšenice in težavah z dobavo ajdovski Mlinotest upe polaga v slovenske kmete. - Teksas pretresa strelski napad v šoli, v ospredju razprava o dostopnosti orožja.
Pri nas so potrdili prvi primer opičjih koz. Gre za moškega, ki se je vrnil s Kanarskih otokov, njegovo zdravstveno stanje pa je stabilno. Že 16 držav poroča o posamičnih primerih, a strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje trdijo, da je grožnja za javno zdravje precej majhna. V oddaji tudi o tem: - Koalicijska pogodba podpisana, prednostna naloga zdravstvo - Opozorila iz Davosa: Vojna v Ukrajini povzroča prehransko in migracijsko krizo - Ob prazniku prostovoljstva v Kamniku podelili priznanja.
Na Radioteleviziji Slovenija je danes opozorilna stavka novinarjev in ustvarjalcev programov. Usmerjena je proti vodstvu javnega zavoda zaradi odločitev, ki kratijo novinarsko in uredniško avtonomijo ter krnijo profesionalizem in programske standarde, poudarjajo v koordinaciji novinarskih sindikatov. Vodstvo RTV stavko obžaluje; pogajanja o stavkovnih zahtevah pa bodo v prihodnjih dneh. Drugi poudarki oddaje: - SDS in NSi na posvetu pri predsedniku Pahorju Roberta Goloba nista podprli za mandatarja. - Evropska komisija: Slovenija mora zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv. - Na Svetovnem gospodarskem forumu tokrat v ospredju vojna v Ukrajini in visoke cene hrane ter energije.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V državnem zboru so oblikovali vse poslanske skupine in imenovali njihove vodje. Posebnih sprememb ni bilo, le Danijela Krivca bo na čelu poslanske skupine SDS nadomestila Jelka Godec. Seznam so poslali predsedniku republike Borutu Pahorju. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija dodatnih zalog zemeljskega plina ne bo dobivala s hrvaškega Krka - Petrol zaradi regulacije cen goriv od države zahteva več 10 milijonov evrov odškodnine - V Novi Gorici se začenja Teden ljubiteljske kulture; trajal bo ves mesec
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači sprejel novo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. O mandatarju Robertu Golobu bi državni zbor lahko po Pahorejvih besedah glasoval že prihodnjo sredo. Klakočar Zupančičeva je med drugim izrazila prepričanje, da bosta s Pahorjem spoštljivo in odgovorno sodelovala. V oddaji ne preslišite še: - Ena od najbolj krvavih bitk v Ukrajini pri koncu, iz Azôvstala evakuirali več kot 260 borcev - Italijanski nacionalni letalski prevoznik Ita Airways stopa po poti propadle Alitalie - Zapleti pri imenovanju direktorja ortopedske bolnišnice Valdoltra
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov