Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Dopoldne se je prvič sešla novoizvoljena zasedba državnega zbora. Poslanke in poslance sta nagovorila predsednik prejšnjega sklica Igor Zorčič ter predsednik republike Borut Pahor. Oba sta poudarila, da je pred nami zahtevno obdobje. Poslanci so se med ustanovno sejo z minuto molka spomnili tudi žrtev včerajšnje nesreče v kočevski tovarni Melamin. Preostale novice: Evropska unija bo Ukrajini pomagala z nove pol milijarde evrov. Vlada denar za graditev brvi v Celju jemlje iz sredstev za Rome; ti so razburjeni.
Nekaj čez pol deveto zjutraj je Kočevje stresla močna eksplozija. Odjeknila je v kemični tovarni Melamin v središču mesta, več kot 20 ljudi je poškodovanih, od tega 5 huje, štiri ljudi še pogrešajo. Požar, ki je izbruhnil, je pogašen, gasilci hladijo območje. Morebitnih vplivov na okolje naj po navedbah pristojnih ne bi bilo. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Robert Golob: Kadrovska popolnitev nove vlade bo znana ta konec tedna - Janševa vlada sinoči na dopisni seji sprejela več odločitev, danes še zadnja redna seja - Finski predsednik in premierka podprla članstvo v zvezi Nato
Kakšna bo 15. slovenska vlada, bo znano popoldne, ko bo najverjetnejši mandatar Robert Golob s koalicijskima partnerjema, predsednico SD Tanjo Fajon in koordinatorjem Levice Luko Mescem, predstavil želeno sestavo. Precej verjetno bo imela kakšno ministrstvo več. Kdo jih bo vodil, bo znano čez nekaj ur, ko bo trojček predsednikov stopil pred javnost. Zdajšnja vlada ostaja operativna do potrditve nove. Druge teme: - Toninu pooblastila za podpis večstomilijonske pogodbe o nakupu boxerjev - Prva ženska Evropske centralne banke: zvišanje obrestnih mer v tretjem četrtletju - Čista voda v Anhovem zaudarja po fekalijah, prebivalce zdaj oskrbujejo gasilci.
Cene naftnih derivatov so se danes znova zvišale. Občutno se je podražil bencin, in sicer za več kot šest centov na liter. Dizel se je tokrat podražil manj, in sicer za od enega do dva centa. Najverjetnejši mandatar Robert Golob pa je v sinočnji posebni oddaji Studio 9. maj v Slovenskem mladinskem gledališču napovedal regulacijo cen goriva. Kot je še povedal, želijo v Gibanju Svoboda oblikovati močno levosredinsko vlado, k sodelovanju vabijo tudi LMŠ in SAB. Druge teme: - Po ocenah Združenih narodov v Ukrajini število smrtnih žrtev za več tisoč višje od uradnih številk - Ukrajinski učenci in dijaki s poukom na mariborskih šolah zadovoljni, všeč jim je tudi štajerska prestolnica - Na Vrhniki dan odprtih vrat Cankarjeve spominske hiše ob obletnici rojstva velikega pisatelja
Pozornost svetovne javnosti je bila dopoldne usmerjena v govor ruskega predsednika Vladimirja Putina na dan zmage, ko v Moskvi priredijo tradicionalno vojaško parado. Putin ni povedal nič novega: za vojno v Ukrajini je okrivil Zahod in Nato, ki da sta ustvarila nesprejemljive grožnje na ruskih mejah.Kot je še dejal Putin, je Rusija vojaško operacijo v Ukrajini sprožila, da bi odbila agresijo Zahoda, in dodal, da je bila v to prisiljena; po njegovem je šlo za pravočasno in edino pravilno odločitev. Drugi poudarki oddaje: - V Murski Soboti vence pri spomeniku zmage položili tako Rusi kot Ukrajinci - Začasni vodje poslanskih skupin določajo dnevni red prve seje novega sklica parlamenta - Na Lovrencu na Pohorju neurje povzročilo za najmanj dva milijona evrov škode
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Predsedniki najverjetnejših koalicijskih partneric - Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice - so pred nekaj minutami znova sedli za pogajalsko mizo, na kateri je po napovedih okvirni kadrovski razrez med strankami. Obrtno-podjetniška zbornica najverjetnejšega mandatarja Roberta Goloba, ob draženju energentov, poziva k čimprejšnjemu sestanku. V oddaji med drugim tudi: - Ukrajina: Iz jeklarne Azovstal na varno 500 civilistov, ruska vojska naj bi jo kmalu zavzela in nadaljevala proti Odesi - Slovenija in Madžarska v skupno kandidaturo za hokejsko svetovno prvenstvo elitne skupine; drevi pa v medsebojni obračun na ledu
Vlada se bo po navedbah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška danes seznanila z dogajanjem na trgu naftnih derivatov, ki se po nedeljski deregulaciji cen občutno dražijo. Avtoprevozniki in kmetje zaradi občutno višjih stroškov pa napovedujejo več kot 10-odstotno podražitev prevozov oziroma izdelkov. V oddaji tudi: - Avstrijska vlada na pomoč gospodinjstvom z energetskimi boni - Napadi ruskih sil na jeklarno Azovstal se kljub napovedani prekinitvi ognja nadaljujejo - Rezultati analize onesnaženosti Soče po izlitju kemične snovi pomirili okoljevarstvenike.
Evropska komisija je predstavila predlog novih sankcij proti Rusiji. Dokument predvideva prepoved uvoza ruske nafte v Unijo, izključitev dodatnih bank iz sistema Swift in razširitev seznama posameznikov, proti katerim veljajo sankcije. Pomisleke nad predlogom sta že izrazili Madžarska in Češka. Drugi poudarki oddaje: - Počivalšek: Vlada bo preverila dogajanje na trgu nafte in po potrebi ukrepala. - Gimnazijci z esejem iz maternega jezika začeli spomladanski rok mature. - Pravico do splava omejili tudi v ameriški zvezni državi Oklahoma.
Za novinarstvo v Sloveniji so težki časi, ob mednarodnem dnevu medijev poudarjajo novinarske organizacije. Slovenija je na lestvici svobode medijev zdrsnila najnižje doslej, na 54-o mesto med 180-imi državami. Med državami Evropske unije so se slabše od Slovenije uvrstile le Italija, Poljska in Madžarska. V oddaji tudi: - Gibanje Svoboda, SD in Levica uradno začeli koalicijske pogovore. - V Slavini so toplo sprejeli ukrajinske sirote. - Bodo Združene države Amerike omejile pravico do splava?
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Življenjske potrebščine so se ta mesec znova podražile. Inflacija je na letni ravni 6,9-odstotna, na mesečni pa kar 2,6-odstotna. Podražilo se je skoraj vse, najbolj hrana in počitniški paketi. Druge teme: - Gospodarstveniki od vlade pričakujejo podaljšanje zamrznitve cen pogonskih goriv - V zračnem napadu na Kijev ubit najmanj en človek - Po državi v polnem teku priprave na prireditve ob prazniku dela
Višina trošarin za energente bo nižja še nadaljnje tri mesece, je na današnji seji odločila vlada. S tem je do konca julija omejila cene elektrike, pogonskih goriv, kurilnega olja in zemeljskega plina za ogrevanje. Vlada se je vendarle seznanila tudi z gospodarsko napovedjo Urada za makroekonomske analize in razvoj. Kot smo neuradno že napovedovali, bo rast 4,2-odstotna, kar je pol odstotne točke manj od septembrske napovedi. Drugi poudarki oddaje: - Generalni sekretar Združenih narodov Guterres ob obisku Kijeva vojno označil za zlo. - Primer akutnega hepatitisa neznanega izvora tudi v Sloveniji, otrok dobro okreva. - V Novi Gorici festival vrtnic - glavne zvezde burbonke na vrtu frančiškanskega samostana v Kostanjevici.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Predsednik republike Borut Pahor pravkar sprejema najverjetnejšega mandatarja Roberta Goloba. Ta se o oblikovanju vlade želi pogovoriti ne le s Socialnimi demokrati in Levico, ampak tudi s strankama LMŠ in SAB, ki sta sicer izpadli iz parlamenta. Pogovoriti se bodo morali tudi znotraj strank, ki bosta imeli manj poslancev kot zdaj. Potem ko je odstop že v nedeljo ponudil koordinator Levice Luka Mesec, je danes odstopil podpredsednik SD-ja Jernej Pikalo. Ostale teme: - Prepoved referenduma o nakupu oklepnikov boxer ni v nasprotju z ustavo - Eksplozije danes ne odmevajo le v Ukrajini, ampak tudi v sosednjem Pridnestrju - V streljanju v vrtcu v Rusiji štirje mrtvi, med njimi napadalec
Levosredinska koalicija z Gibanjem Svoboda Roberta Goloba ne čelu bo imela skupaj z SD in Levico 53 glasov - 41 poslanskih mandatov je dobila Svoboda, 7 SD in 5 Levica. Vlada bo sestavljena hitro, saj ni nobenega razloga za zavlačevanje, je ocenil Golob. Medtem so v SDS, ki je prejel 27 poslanskih mandatov, in Novi Sloveniji z 8-imi napovedali konstruktivno opozicijsko držo. Prvi sestanek predsednikov Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice, na katerem se bodo dogovorili o časovnici oblikovanja vlade, naj bi bil po napovedih jutri, ko bo Goloba sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. Druge teme oddaje: - Poznavalce presenečata tako visoka zmaga Gibanja Svoboda kot uvrstitev le petih strank v parlament - Emmanuel Macron ostaja francoski predsednik - Ameriška ministra Blinken in Austin v Kijevu napovedala dodatno vojaško pomoč Ukrajini
Neveljaven email naslov