Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
V Bruslju se začenja dvodnevni vrh Evropske unije. Voditelji bodo osrednjo pozornost namenili vojni v Ukrajini in širitvenemu procesu povezave. Da gre za odločilni trenutek Evropske unije, je ob prihodu na vrh dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo Ukrajini in Moldaviji danes podelili status kandidatk za članstvo v povezavi. Druge teme: - Nataša Pirc Musar prva kandidatka za predsednico države - Minister Arčon ob obisku slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem podal obljube o krepitvi slovenskega jezika - Silovit potres v Afganistanu zahteval več kot tisoč življenj, talibani zaprosili za mednarodno pomoč
Na parlamentarnem odboru za kulturo se je pred nekaj minutami končala razprava o razmerah na RTV Slovenija. Novinarji ustanove so od državnega zbora zahtevali, da ukrepa, saj je po njihovem vodstvo ustanove skupaj s Programskim in Nadzornim svetom RTV potisnilo v katastrofo. Druge teme: - Najmanj 920 mrtvih in 610 ranjenih v potresu na vzhodu Afganistana - V največji italijanski stranki Gibanju petih zvezd razkol zaradi vojaške pomoči Ukrajini - Pred zaostritvijo vročinskega vala pozivi k ukrepom za varnejše delovno okolje
Bencinski servisi imajo kljub današnjemu povišanju cene bencina še vedno težave z zagotavljanjem nemotene oskrbe. Naftni trgovci ob tem zagotavljajo, da bodo težave, nastale zaradi čezmernega povpraševanja po gorivih, ob zmanjšanem obisku črpalk odpravljene do petka. Druge teme: - Koalicija ima odprto pot za organiziranje vlade po svojih zamislih - EU enotna glede podelitve statusa kandidatke Ukrajini - Sinočnja neurja na Štajerskem največ težav povzročila v Mariboru
Današnjo stavko novinarjev RTV Slovenija je podprla tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Ob tem je izrazila zaskrbljenost nad napovedjo ukinjanja dopisniške mreže in odhodi novinarjev zaradi vmešavanja politike. Na ministrstvu napovedujejo čimprejšnjo spremembo zakona o RTV, s katero bi večjo moč pri odločanju imeli civilna družba in zaposleni. Drugi poudarki oddaje: - Ponekod tudi danes zmanjkuje goriva, gospodarski minister medtem miri, da ga je dovolj - Istrski kmetje opozarjajo, da ne zmorejo prevzeti bremena višjih cen gnojil in goriva - Josep Borell zadrževanje ukrajinskega žita označil za vojni zločin
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Evropska komisija je predlagala, da se Ukrajini podeli status države kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Odločitev o tem je v rokah držav članic, ki se bodo že prihodnji teden izrekale tudi o predlogu komisije, da se taka evropska perspektiva omogoči tudi Moldaviji. Gruzijo na poto do kandidature čaka še nekaj dela. Drugi poudarki oddaje: - Majska inflacija v območju z evrom 8,1-odstotna, plače stagnirajo. - Na zaslišanjih o vdoru v ameriški kongres nove podrobnosti o pritiskih na podpredsednika Pencea. - V Mariboru odpirajo Muzej najstarejše trte na svetu.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Gospodarska rast v Sloveniji bo letos višja od prvotnih napovedi, in sicer 5,8-odstotna, je sporočila Banka Slovenije. Že prihodnje leto pa se bodo tudi pri tem poznale posledice vojne v Ukrajini. Visoka ostaja tudi inflacija, ki bo v povprečju 9-odstotna, spodbuja jo predvsem rast cen energentov. Premier Robert Golob naj bi po današnji seji vlade sicer predstavil prvi sklop ukrepov za ublažitev posledic energetske draginje. Drugi poudarki oddaje: - Evropsko sodišče za človekove pravice preprečilo britanski izgon prosilcev za azil. - Direkcija za vode bo kljub kritikam nadaljevala projekt protipoplavne zaščite Pirana. - Ljubljana bo s festivalom Spider do nedelje v znamenju fantastične matematike.
Za razvoj družbe je nujna digitalna opremljenost prebivalcev, so poudarjali že predstavniki prejšnje vlade. Za ta namen so predvideli digitalne bone, vredne 150 evrov. Ti bodo od jutri na voljo starejšim šolarjem, dijakom in študentom, kmalu pa tudi starejšim od 55 let, ki se bodo udeležili brezplačnih izobraževanj. Stari starši bonov za nakup računalniške opreme ne bodo mogli podariti vnukom. V oddaji pa tudi o tem: - Pozivi k premisleku o razbremenitvi ustavnega sodišča. - Iz Velike Britanije v Ruando danes prvo letalo z nezakonitimi migranti. - Širše sodelovanje omogoča večjo vključenost gibalno oviranih v šport.
Gradbeni delavci so prebili prvi predor na trasi drugega tira. To je predor Mlinarji v Osapski dolini, ki je dolg tisoč 154 metrov. Izkop so začeli septembra s koprske strani. Ob dogodku sta bila navzoča ministra za infrastrukturo Slovenije in Turčije. Drugi tir bo dolg skupno 27 kilometrov, predori od Divače do Kopra bodo 10 kilometrov daljši zaradi dvotirnosti. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila pomen preglednega sodelovanja z Računskim sodiščem. - Človekoljubne organizacije: Združeni narodi naredijo premalo za pravice Ujgurov. - V Kopru bodo odprli drugi festival urbane kulture Libertas.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Zdi se, da so inflacija, vojna v Ukrajini in težave v mednarodnih dobavnih verigah nekoliko odrinile na stran načrte o prehodu v nizkoogljično družbo. A po drugi strani so dodatno poudarile nujnost samooskrbe, še posebej energetske. Skupina znanstvenikov, ki jih usmerja SAZU, je predstavila energetsko strategijo do leta 2050, ki pa zahteva kar 17 milijard evrov. Plačevali bomo tudi odjemalci. Podrobneje o strategiji po drugih poudarkih oddaje: - Gospodarski minister Han ob obisku Melamina: pomagali bomo pri sanaciji in selitvi dela proizvodnje - Letalo za protitočno zaščito od danes v stalni pripravljenosti, a le v času obratovanja mariborskega letališča - Vrh Amerik v znamenju neudeležbe kar devetih južnoameriških držav
Na razkritje domnevnih hudih kršitev delavskih pravic v podjetjih Marinblu in Selea so se odzvali tudi na ministrstvu za delo. Državni sekretar Dan Juvan je dejal, da za takšna podjetja ni prostora v Sloveniji. Drugi poudarki oddaje: - Na čelu Finančne uprave bo odslej Peter Grum. - Večji del Severodonecka že pod ruskim nadzorom, Ukrajinci priznavajo, da se odloča o usodi države. - Na osnovni šoli Marezige zaradi prebavnih motenj odsotna približno petina učencev.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je dopoldne srečal s predstavniki zdravstvene nege. Govorili so zlasti o kritičnem pomanjkanju medicinskih sester in kako čim bolj zadržati kader. Konkretnih rešitev še niso izoblikovali, saj, kot je dejal minister, morajo najprej pripraviti objektivne številk in izhodišča. \tBešič Loredan se bo danes sešel še s predstavniki zdravnikov osnovnega zdravstva ter zdravstvene blagajne. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Računsko sodišče: Pri projektu drugi tir država neučinkovita - Na pogovorih v Turčiji brez preboja glede izvoza ukrajinskega žita - Neurja z močnimi nalivi sinoči prizadela predvsem vzhod države
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Fiskalni svet je danes predstavil oceno koalicijske pogodbe nove vlade. Kot ugotavljajo, dokument vsebuje več splošnih ukrepov, ki presegajo štiriletni mandat. Kritični so med drugim do možnega povečanja izdatkov, ki bi lahko presegli večanje prihodkov. Od vlade zato pričakujejo, da bo natančno opredelila javnofinančne posledice ukrepov. V oddaji tudi o tem: - Slovenija pozvala Avstrijo k premisleku o nujnosti nadzora na meji - Ukrajinska vojska naj bi vnovič prevzela nadzor nad polovico Severodonecka - Piranski župan kljub nasprotovanju svetnikov vztraja pri izgradnji protipoplavne zaščite.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov