Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Na današnji dan sta svoj filmski debi doživela slavni mišek Mickey in njegovo dekle Minnie. Pojavila sta se je v risanki z naslovom Steamboat Willie, ki jo je režiral Walt Disney. Gre za prvo risanko, ki je bila sinhronizirana z zvokom, kar jo je močno razlikovalo od vseh prejšnjih. O risankah, ki so danes še veliko bolj dodelane, kot je bila omenjena, se je s tretješolci z Osnovne šole Mengeš pogovarjal Aleš Ogrin. Povedali so mu, kako bi se izdelave risanke lotili sami.
Nekatere trgovine so v teh dneh še vedno zaprte, v tistih, ki pa do odprte, veljajo strogi ukrepi, ki se jih moramo držati – od nošenja mask in omejitve števila kupcev v trgovinah do upoštevanja razdalje do ostalih kupcev in prodajalcev. Slednji tudi v teh dneh seveda ne počivajo, ampak pridno polnijo police in skrbijo za to, da so kupci zadovoljni. Kaj še počnejo prodajalci in kako zanimiv poklic je to za najmlajše, so Tadeji Bizilj pred časom povedali tretješolci iz Osnovne šole Orehek iz Kranja.
Ko nas ožulijo čevlji, občutek res ni prijeten. Zato tudi ni presenetljivo, da se je v jeziku razvil frazem stopiti komu na žulj. Da to ne pomeni, da koga pohodimo, temveč da najdemo njegovo šibko točko in ga dodatno prizadenemo, pa vedo že najmlajši. Vsaj tisti tretješolci, ki obiskujejo OŠ Mengeš.
Težko je za vsak konec tedna izbrati najbolj iskrive od najbolj iskrivih izjav rubrike Dobro jutro, otroci. Ker so pač vse tako fine! No, v tem tednu smo bili ponovno raznoliki v tematikah, tako, da lahko slišite vse od razmislekov o odgovornosti pa do barvanja las. S pomočjo sodelavcev je tokratni zbir izjav otrok pripravila Liana Buršič.
Današnje vprašanje otrokom, ki pa si ga lahko zastavite tudi vi, seveda, zveni podobno kot tisto shakespearevsko "biti ali ne biti". Je pa vsaj tako zanimivo in pomenljivo. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju, pogovarjala o tem, kaj je bolj pomembno - duh ali telo?
V trgovini kupimo barvo, si jo namažemo na lase in jo izperemo. Tako preprosto je spremeniti barvo las! Kakšne barve so zanimive in kako naj si lase pobarvajo starši, so nam povedali tretješolci OŠ Danile Kumar. Zaupali so nam tudi, kakšne barve las si želijo sami. Z njimi se je pogovarjal Gašper Stražišar.
Na današnji dan leta 1868 so v New Yorku izvedli prvi atletski miting. Tekmovalci so se med seboj pomerili v teku na pol milje, suvanju krogle, troskoku z mesta in skoku v višino. Tekmovanje je bilo pravi hit in je pokazalo, da se mora tovrstna organizirana športna aktivnost nadaljevati. O tekmovanjih smo se pogovarjali tudi s tretješolci z Osnovne šole Mengeš. Povedali so, kje vse so že tekmovali in kako se počutijo, ko nekoga premagajo.
Imate doma kakšno žival? Morda kužka ali mucka? Kunca ali hrčka? Če imate, upamo, da so v teh dneh zdravi in da ne potrebujejo obiska pri veterinarju. Veterinar je zdravnik za živali, ki varuje in izboljšuje zdravje živali, jih ščiti pred nalezljivimi in drugimi boleznimi in jih diagnosticira ter zdravi. Delo veterinarja tako igra pomembno vlogo pri splošnem zdravju domačih živali pa tudi večjih, kot so krave, konji, koze in ovce. Pri veterinarjevem delu je pomemben odnos do človeka, saj mora komunicirati z lastnikom živali, bistveno pa je tudi to, da zna ravnati z vsemi živalmi in da se jih ne boji. Prav o tem poklicu bodo v naslednjih minutah več povedali otroci iz Osnovne šole Antona Ukmarja Koper, ki jih je že pred časom pred mikrofon povabila Tadeja Bizilj.
Večkrat kot ponavadi v zadnjem obdobju govorimo o odgovornosti. Beseda ima v slovarju slovenskega knjižnega jezika več pomenov. Lahko jo razumemo kot nalogo, obveznosto, kot dolžnosti sprejeti sankcije ali dati opravičilo, lahko gre tudi za lastnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve in dolžnosti. In če odrasli z razumevanjem te besede vsaj načeloma ne bi smeli imeti težav, kako jo razumejo najmlajši z OŠ Mengeš?
Tudi ta teden so najmlajši imeli zelo veliko tem, o katerih so povedali marsikaj zanimivega. Razmišljali so o epidemiji, policistih, Antarktiki … Ob koncu tedna pa so nas tudi naučili nekaj stvari. Prisluhnimo, kaj vse so strnili v svoje pripovedi.
Dihanje pod masko najbrž ni nikomur prijetno. A trenutno je priporočljivo in mestoma celo zapovedano. Zato je skrb za pravilno oziroma ustrezno dihanje še bolj pomembna. Kako pravilno dihati je torej zanimalo Liano Buršič, ko se je pogovarjala s kranjskimi tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža.
Na današnji dan leta 1929 se je ameriški raziskovalec Richard E. Byrd s svojo ekipo odpravil na 1500 milj dolgo pot po Antarktiki. Dva meseca in pol dolgo raziskovanje, ki so ga opravili z pasjimi vpregami, je bilo prvo odkrivanje notranjega dela te celine. Z otroki z Osnovne šole Mengeš smo se pogovarjal o tem, na kaj vse so med potjo naleteli raziskovalci.
Ob torkovih jutrih skozi otroške oči spoznavamo svet poklicev. Tokrat bomo slišali več o delu tistih, ki jih v teh dneh še pogosteje srečujemo, saj imajo nove pomembe naloge. O poklicu policista so skupaj s Tadejo Bizilj razmišljali tretješolci iz Cerkelj na Gorenjskem, OŠ Davorina Jenka. Prisluhnimo jim.
Epidemija in virus sta gotovo besedi, ki se bosta potegovali za besedi letošnjega leta. In če tudi najmljaši vedo, kaj je virus, je pri epidemiji stvar nekoliko bolj zapletena ...
Šolarji imajo v tem tednu šolske jesenske počitnice, a te so zagotovo čisto drugačne kot vse prejšnje. Dneve večina preživlja kar doma oziroma v okolici doma, kratkočasijo pa se z najrazličnejšimi igrami. Ekipa Programa za mlade se je z radijskim mikrofonom že pred počitnicami z najmlajšimi poslušalci pogovarjala o krompirjevih počitnicah, delu poštarja in kiparja pa o tem, kaj bi moral čisto vsak vedeti o svojem telesu in katera je njihova najljubša jesenska hrana. Prisluhnimo njihovim najbolj iskrivim izjavam. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj. Slišali smo najmlajše iz Logatca, Mengša, Cerkelj na Gorenjskem, Ptuja in Kranja, ki so v tem tednu soustvarili našo rubriko Dobro jutro, otroci – danes po 8h pa naš mikrofon zopet prevzamejo otroci in najstniki - v oddaji Radijski ringaraja boste slišali, kako otroci s Krtine izrezujejo strašne buče za noč čarovniv, v oddaji Hudo! po 9h pa več o počitnicah, učenju in šolanju na daljavo, športnih aktivnostih v teh dneh in še čem. Vabljeni k poslušanju ….
Hladnejši jesenski dnevi so ravno pravšnji čas, da zavihamo rokave in v kuhinji ustvarimo kaj slastnega. Otroci iz Osnovne šole Mladika na Ptuju svoje brbončice najraje razvajajo z bučnimi juhami, kostanjevim pecivom, seveda pa ne pozabijo na kostanj.
"Spoznaj samega sebe" je znan, znamenit napis na Apolonovem templju v Delfih, ki nagovarja obiskovalce znamenitega preročišča. Poznati sebe je ključnega pomena pri navezovanju stikov z drugimi. Prav tako pa je pomembno poznati svoje telo. Zato je Liana Buršič tretješolcem z OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja postavila vprašanje - kaj bi moral čisto vsak vedeti o svojem telesu?
Na današnji dan leta 1886 so v zalivu pred New Yorkom uradno odkrili Kip svobode. Tega je Združenim državam v znak zavezništva med državama podarila Francija. Skozi leta je kip dobil nov pomen, saj je postal simbol ameriških idealov. Kot veste, gre za ogromen, lahko bi rekli kar objekt, zato so tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec Alešu Ogrinu povedali, kako kipar sploh ustvari tako velik kip.
Najmlajši v teh dneh uživajo v jesenskih počitnicah in čeprav so okoliščine žal take, da jih večina (???) preživlja kar doma, se zagotovo znajo zamotiti in kratkočasiti z najrazličnejšimi stvarmi. Morda je ena od njih tudi pregledovanje starih fotografij ali razglednic, ki so jih dobili iz različnih krajev od svojih prijateljev. Teh bo žal med temi počitnicami zelo malo, a to ne pomeni, da poštarji ne bodo imeli dela. Kaj vse počnejo, kaj raznašajo, kaj imajo oblečeno in na čem se pripeljejo, so Tadeji Bizilj povedali tretješolci iz OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem.
Prve počitnice v tem šolskem letu se imenujejo jesenske ali tudi krompirjeve. In otroci vedo, zakaj. Čeprav bodo to leto malo drugačne kot sicer, pa se jih otroci iz Mengša že veselijo.
Neveljaven email naslov