Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


10.02.2020

Ko doživimo hladen tuš ...

Življenje nam kdaj postreže tudi z neprijetnimi presenečenji. Lahko rečemo tudi, da takrat doživimo hladen tuš. Kako o tem razmišljajo učenci iz Ajdovščine?


08.02.2020

Tedenski aktualni DJO

Sprehodili smo se po vsebinah, s katerimi so nam ta teden jutra popestrili najmlajši. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se z otroki iz Ajdovščine, Vipave, Mirne Peči, Kranja in Ljubljane pogovarjali o zanimivih temah: reformi, poklicu vrtnarja, zimskih olimpijskih igrah, Irski in o tem, kaj naredimo če zbolimo.


07.02.2020

Kaj naredimo, če zbolimo

Zimski letni čas je obdobje, ko je okoli nas največ bolezni in prehladov. Da se ne prehladimo, se moramo toplo obleči. Če pa slučajno zbolimo so tu za nas starši, ki bodo poskrbeli, da bomo kmalu ozdraveli. Tako pravijo tretješolci iz Osnovne šole Trnovo, ki so Gašperju Stražišarju zaupali kako lahko odženemo prehlad in kaj je naloga staršev, da otroci ostanejo zdravi. Čaj, med in topla oblačila pa so prvi korak do boljšega počutja.


06.02.2020

Irska

Skupaj z Angleži so odšli iz EU tudi oni. Ker smo se o Škotih že pogovarjali, potem veste kdo in čigava dežela je na vrsti danes. Liana Buršič se je pogovarjala z gorenjskimi tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža.


05.02.2020

Zimske olimpijske igre

Zima letos kar noče in noče pokazati svojih zob, kar seveda povzroča preglavice športnikom, ki se ukvarjajo z zimskimi športi. Ob tam pa tudi organizatorjem tekmovanj. In zagotovo bi prav ti imeli obilo težav, če bi morali letos organizirati zimske olimpijske igre. So se pa na današnji dan leta 1924 končale olimpijske igre, ki so bile prve zimske v zgodovini. Aleš Ogrin se je zato z mladimi z OŠ Draga Bajca Vipava pogovarjal o tem, kaj so zimske olimpijske igre.


04.02.2020

Vrtnar

V naslednjih minutah bomo z učenci iz Osnovne šole Toneta Pavčka spoznavali poklic vrtnarja. Ste že kdaj videli ali spoznali koga, ki opravlja ta poklic? Veste, kakšne so njegove naloge in njegovi pripomočki pri delu? O vsem se je z najmlajšimi iz Mirne Peči pogovarjala Tadeja Bizilj.


03.02.2020

Kaj je reforma?

O tem, kaj pomeni beseda reforma, ki jo v medijih in politiki velikokrat slišimo, smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Danila Lokarja Ajdovščina.


01.02.2020

Tedenski aktualni DJO

Če ste bili do sedaj navajeni, da so najmlajši popestrili vaša jutra le med delovnim tednom, bodo od današnjega naprej, razveseljevali tudi začetke vaših sobot. Sicer na nekoliko drugačen način, saj bomo v rubriki Tedenski aktualni DJO povzeli najboljše razmisleke, ki so jih glede različnih tem, predstavili otroci. Ta teden so med ponedeljkom in petkom bili z nami otroci iz Ajdovščine, Mirne Peči, Vipave, Kranja in s Pragerskega. Slišali boste prvo oddajo iz nove sobotne jutranje rubrike, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.


31.01.2020

Kako preživimo v puščavi?

Kaj bi osnovnošolci storili, če bi se lepega dne zbudili v puščavi in to kar v svoji postelji? Kot pravi izumitelji in avanturisti bi ustvarili svoj lasten signal in poiskali kamele, na katerih bi prijahali do civilizacije. Iz palic bi ustvarili velik S.O.S, ki bi letalom pomagal, da jih bi rešili. Še več idej izvemo v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci.


30.01.2020

Evropska unija

Združeno kraljestvo po 31. januarju 2020 ne bo več članica EU. S tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža smo obnovili vedenje in znanje o tem kaj Evropska unija sploh je in kako jo bo Brexit zaznamoval. Z Nadjo, Vidom, Marijo, Jašo in Injo se je pogovarjala Liana Buršič.


29.01.2020

Ljubezenske igre

Današnje jutranje razmišljanje najmlajših bo nekoliko ljubezensko obarvano. Na današnji dan leta 1595 naj bi namreč prvič javno uprizorili Shakespearovo igro Romeo in Julija. Igro, ki zaljubljene duše navdihuje še danes. Aleš Ogrin se je zato z otroki z OŠ Draga Bajca Vipava pogovarjal o tem, kako bi sami ustvarili ljubezensko igro in kako igralci zaigrajo ljubezenski prizor.


28.01.2020

Nabriti detektivi

Danes bomo v rubriki Dobro jutro, otroci slišali razmišljanja šolarjev iz Mirne Peči. Skupaj s Tadejo Bizilj so odkrivali, kakšno je delo detektiva. Kaj vse mora znati in vedeti detektiv, kakšne sledi išče, na kaj mora biti pozoren in česa ne sme spregledati …O vsem tem v naslednjih minutah z najmlajšimi iz Osnovne šole Toneta Pavčka.


27.01.2020

Kaj pomeni ostati hladen?

Tretješolci iz Ajdovščine so se potopili v besedno igro in zunanje temperature vzeli kot izhodišče za razlogo frazema, ki ga odrasli zelo dobro poznamo – ostati hladen. Kako o njem razmišljajo najmlajši?


24.01.2020

Kako se obnašamo na smučišču

Zimske počitnice bodo kmalu potrkale na vrata. In ravno takrat se največ družin odpravi na smučišča. Kaj je obvezna smučarska oprema, kako morajo starši poskrbeti za svoje otroke in kako se na smučišču obnašamo, so Gašperju Stražišarju zaupali tretješolci iz Osnovne šole Trnovo.


23.01.2020

Velika Britanija

Velika Britanija oz. Združeno kraljestvo - kaj otroci iz Celja in Ljubljane vedo o tej državi?


22.01.2020

Geotermalna voda

Z učenci Osnovne šole Bogojina smo govorili o geotermalni vodi. Ker živijo na območju Slovenije, kjer imajo kar nekaj termalnih izvirov in toplic, vedo o tem veliko.


21.01.2020

Poklic šivilje

Ob torkovih jutrih spoznavamo svet poklicev skozi otroške oči. Tokrat bomo zavili na delovni prostor šivilje, ki kroji in šiva obleke, perilo in druge tekstilne izdelke iz tkanin, pletenin ali vlaknovin. Šivilja mora znati jemati mere, narisati kroj, krojiti in šivati na različnih šivalnih strojih. Imeti mora estetski čut, dobro mora znati razlikovati barve, nianse, črte in oblike. O poklicu šivilje veliko vedo tudi tretješolci iz Osnovne šole Toneta Pavčka iz Mirne Peči. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


20.01.2020

Kaj je zdravstveno zavarovanje?

Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?


20.01.2020

Kaj je zdravstveno zavarovanje?

Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?


20.01.2020

Kaj je zdravstveno zavarovanje?

Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?


Stran 13 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov