Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
O novinarski konferenci, kraljicah, smetarjih, vročini in jesenskih počitnicah so najmlajši iz Cerkelj na Gorenjskem, Logatca, Kranja in s Ptuja razpravljali ta teden v naši jutranji rubriki Dobro jutro, otroci. Tu je izbor najbolj iskrivih izjav.
Kaj početi med krompirjevimi počitnicami, zdaj ko bomo na žalost vsi zaprti v svojih hišah in stanovanjih? Otroci četrtega in petega razreda Osnovne šole Mladika na Ptuju si bodo dneve krajšali s sprehodi v naravi, kolesarjenjem, če pa se zgodi čudež in koronavirus izgine, bodo obiskali tudi živalski vrt. Z otroki se je pogovarjala Lara Gril.
V času gripe, prehladov in covida-19, nas telesna simptomatika še bolj zanima, pa tudi skrbi. Tokrat nas je zanimalo, zakaj se pojavi vročina? Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju.
Na današnji dan leta 2008 je na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo prispela kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Elizabeta II. To je bil njen prvi uradni obisk naše države. Kot se za kraljico spodobi, ga je spremljal tudi zelo strog protokol. Aleš Ogrin se je s tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec pogovarjal o tem, kako si kraljice in kralji izberejo državo, ki jo bodo obiskali in kako bi kot gostitelji poskrbeli za dobro počutje ob tako visokem obisku.
Kdo je pri vas doma zadolžen za redno odnašanje smeti? Si delo razdelite? Pridno ločujete in razvrščate vse odpadke? Veste, v kateri koš gredo na primer kartoni, plastični lončki in krompirjevi olupki? Vse to in še kaj več dobro ve in pozna smetar – o njegovem delu so skupaj s Tadejo Bizilj razmišljali tretješolci iz Osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem. Prisluhnimo jim …
O razmerah v državi, številu okuženih s koronavirusom in o ukrepih, ki jih sprejema vlada zaradi tega, da bi preprečila širjenje virusa, nas predstavniki vlade in strokovnjaki z zdravstvenega področja obveščajo na tiskovnih konferencah. Pa najmlajši, ki prav gotovo kdaj ujamejo poročila in slišijo tudi izraz tiskovna konferenca, vedo, kaj je to? Tretješolci z OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem vedo!
Ob sobotah zjutraj sledi izbor najbolj iskrivih izjav iz rubrike Dobro jutro, otroci. Sodelavci programa za mlade so imeli pred mikrofonom učence z OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem, Notranjski odred Cerknica, 8 talcev Logatec, Jakoba Aljaža Kranj in podružnične šole na Pragerskem. Ne le šole, tudi teme so bile zelo raznolike, prisluhnimo modrim izjavam naših najmlajših poslušalcev o gasilcih, mišicah in rock zvezdah.
Kako postaneš uspešen in prepoznaven rock glasbenik so z Laro Gril razpravljali osnovnošolci Osnovne šole Pragersko. Adrijana, Aljaž, Tonka, Anej in Karin vidijo pot do uspeha v tem, da te odkrije režiser ali producent. Treba je tudi veliko vaditi in objavljati svoje vsebine na spletu, da te ljudje opazijo.
Ker so oddaje Dobro jutro, otroci to sezono, ob četrtkih, posvečene spoznavanju telesa in človekovega počutja, nadaljujemo z nekolikanj anatomije. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja pogovarjala o tem, zakaj imamo mišice ...
Na današnji dan leta 2012 je avstrijski pustolovec Felix Baumgartner uspešno prestal skok z višine 39.045. S tem je podrl rekord najvišjega in najhitrejšega prostega padca, saj je z omenjene višine med padanjem prebil zvočni zid, dosegel je hitrost 1342 kilometrov na uro. Po dobrih štirih minutah padanja je nato s padalom varno pristal na trdnih tleh. Na podvig so se spomnili tudi tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec. Povedali so, kako se pripravimo na skok s padalom in kako premagamo strah pred odrivom v globino.
Ob torkih spoznavamo poklice in danes bomo govorili o poklicu, ki pri ljudeh še vedno velja za zaupanja vrednega in spoštovanega. Kaj dela gasilec in kako je oblečen, smo vprašali učence iz Cerknice.
Brez besede krize več ne gre. Najprej gospodarska, potem politična, zdaj zdravstvena … Zato smo učence OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem vprašali, kaj pomeni krizni sestanek. Tudi ta izraz namreč slišimo velikokrat …
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Misli otrok smo zbrali v oddaji Tedenski aktualni DJO.
Zavedanje, da moramo naravo ohranjati čisto, je dandanes vedno pomembnejše. Otroke tako že od vstopa v prvi razred učimo, kako je potrebno ločevati odpadke in kako lahko risalni papir uporabimo dvakrat. Gašper Stražišar je vprašal tretješolce iz Osnovne šole Prule, kakšne nasvete za ohranjanje čiste narave imajo za starše in vrstnike.
Kljub hitremu znanstvenemu napredku ostaja večina možganskega delovanja skrivnost. Nas pa skrivnosti zelo zanimajo. Liana Buršič se je tudi zato, o nalogi možganov, tokrat pogovarjala s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju.
Na današnji dan pred 20 leti je naš ekstremni smučar Davo Karničar kot prvi človek smučal z najvišje gore sveta Mount Everesta. Glavna uganka spusta je bilo smučanje prek Hillarijeve stopnje, ki jo je razrešil tako, da se je z zanko vpel na fiksno vrv in tako varneje presmučal ta navpični skalni del. Med smučanjem so ga ves čas ogrožali kložasti plazovi in ogromni seraki. Celoten spust z višinsko razliko 3500 metrov je do baznega tabora presmučal v nekaj manj kot petih urah. O tem legendarnem dosežku se je Aleš Ogrin pogovarjal s tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec. Povedali so, kako je na vrhu Mount Everesta in na kaj vse je Davo Karničar naletel med spustom z vrha proti baznemu taboru.
Tudi danes bomo v naslednjih minutah slišali razmišljanja najmlajših. Tokrat jih je Tadeja Bizilj povprašala tretješolce iz OŠ Notranjski odred Cerknica, kaj po njihovo dela hišnik, ali se jim zdi njegovo delo težko in ali bi tudi sami nekoč stopili v njegove čevlje. Prisluhnimo, kaj so povedali …
Prvi teden v oktobru je teden otroka. Gre za projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, v katerem zveze in društva prijateljev mladine organizirajo različne prostočasne in razvedrilne aktivnosti za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji, obeležujejo pa ga tudi vrtci in šole. Tema letošnjega je Odgogor je pogovor - letos namreč Tom telefon, telefon za otroke in mladostnike, praznuje 30 let. Kaj o tednu otroka vedo najmlajši iz Cerkelj na Gorenjskem?
Mačka in pes sta pomembna družinska člana v marsikateri družini, vendar pa je zanje potrebna posebna skrb, ki otrokom ni tuja. Zato je Gašperja Stražišarja zanimalo, kako zanje poskrbimo, če živijo z nami v našem domu in kakšne nasvete za njihovo skrb bi tretješolci Osnovne šole Prule podali staršem ter svojim sovrstnikom.
Tako kot so raznolike poti do zdravja, so prav tako različni tudi vzroki za bolezen. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Matije Čopa Kranj tokrat pogovarjala o tem, zakaj zbolimo ...
Neveljaven email naslov