Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


04.03.2020

Kako je nekdo postal kralj

Na današnji dan leta 1461 je bil Edvard IV okronan za angleškega kralja. Rojen je bil sicer v franciji, a je zaradi porekla dinastije York, iz katere je izviral, imel pravico do angleškega prestola. Kot kralj je bil med podložniki dokaj priljubljen, predvsem so ga videli kot boljšo izbiro od njegovih tekmecev za prestol. Tokrat smo se z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica pogovarjali o tem, kako je nekdo sploh lahko postal kralj.


03.03.2020

Medicinska sestra/brat

Če v teh dneh spremljate medije, potem veste, da imajo medicinske sestre in zdravstveni tehniki ali kar medicinski brati, kot moški različici medicinske sestre radi rečemo v neformalnem pogovoru, zdajle kar polne roke dela. Kako si ta poklic predstavljajo tretješolci iz Osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica, je zanimalo Tadejo Bizilj.


02.03.2020

Kaj je sporazum?

Z otroki iz Kamnika smo se pogovarjali o tem, kaj je sporazum, kako pridemo do njega in kako prepirljivi smo ljudje.


29.02.2020

Prestopno leto

Prestopno leto. Zakaj ga imamo sploh, čemu zares služi in kdo si ga je izmislil? Vse to so Liani Buršič povedali tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa.


28.02.2020

Kdo je prijatelj?

Kako vemo, da je nekdo pravi prijatelj? Kje je poleg šole in vrtca najboljši kraj za spoznavanje prijateljev? Odgovore so z Laro Gril iskali otroci z Osnovne šole Rada Robiča Limbuš.


27.02.2020

Madžarska

Dežela čardaša in paprikaša ter golaža. Potrebujete še več informacij o državi, ki smo jo tokrat vzeli pod drobnogled? No, zato pa se je Liana Buršič pogovarjala s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju.


26.02.2020

Kdaj je zrak čist

Otroci iz osnovne šole Tončke Čeč iz Trbovelj razmišljajo o tem, kdaj je zrak čist.


25.02.2020

Pilot

O poklicu pilota z učenci iz OŠ Antona Tomaža Linharta iz Radovljice.


24.02.2020

Druga polovica šolarjev je na zimskih počitnicah

Druga polovica šolarjev je na zimskih počitnicah. Kakšni so načrti in razmišljanja o prostih dneh sredi zime, smo izvedeli od otrok iz Kamnika in Radovljice.


22.02.2020

Tedenski aktualni DJO

Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživeli v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o zeleni zimi, gasilcih, vulkanih, Braziliji in o tem, kako doma pomagajo svojim staršem. Pred nami je rubrika Tedenski aktualni DJO, v kateri boste slišali otroke in Ajdovščine, Bogojine, Vipave, Kranja in s Pragerskega.


21.02.2020

Kako doma pomagamo staršem

Otroci z Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko staršem radi lajšajo skrbi. Ko starši nimajo časa, osnovnošolci kuhajo, pospravljajo in popravijo kakšno kolo, da staršem ni treba. Svojo pridnost so delili z Laro Gril.


20.02.2020

Brazilija

Uradno je “federativna republika”, ta največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki. Ime je dobila po bražiljki – lokalnem listnatem drevesu, iz čigar lesa pridobivajo rdeče barvilo. No, svojo prepoznavnost v svetu pa dolguje … no, prisluhnimo kaj so Liani Buršič povedali gorenjski tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža.


19.02.2020

Izbruh vulkana

Na današnji dan leta 1600 je silovito izbruhnil perujski vulkan Huaynaputina (izg.:Uanaputína). Vulkan se je zbudil po 9 tisoč let dolgem mirovanju, izbruh pa je trajal kar 18 dni in velja za drugega največjega v zgodovini Južne Amerike. Bil je tako močan, da za omenjeni vulkan vedo celo otroci z Osnovne šole Draga Bajca Vipava, le da so ga postavili bolj severno. Z njimi smo se pogovarjali o tem, kaj se pravzaprav zgodi, ko izbruhne vulkan.


18.02.2020

Gasilec

O poklicu gasilca z otroki iz Osnovne šole Bogojina.


17.02.2020

Zelena zima

Polovica šolarjev je na zimskih počitnicah. A zime niso več takšne kot nekoč, ko so po na pločnikih iz snega naredili celo tunele. Kakšno zimo imajo raje najmlajši: pravo ali zeleno? Kaj so prednosti ene in druge? O tem smo se pogovarjali z učenci OŠ Frana Albrehta iz Kamnika.


15.02.2020

Tedenski aktualni DJO

V naslednjih minutah boste slišali nekaj najbolj iskrivih izjav naših najmlajših sogovornikov. Tokrat smo z radijskim mikrofonom obiskali otroke v Ajdovščini, Vipavi, Ljubljani, Kranju in Mirni Peči. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se med tednom z njimi pogovarjali o Koreji, hladnem tušu, poklicu frizerja, razvoju živali in zimskih počitnicah. Izjave najmlajših je zbrala Tadeja Bizilj … No, še preden se čisto zares in uradno začnejo zimske počitnice za polovico slovenskih šolarjev, lahko danes po 8h v oddaji Radijski ringaraja prisluhnete otrokom iz Podružnične šole Mlinše, ki vas bodo odpeljali v čarovniško šolo in s čarovniško paličico začarali stvari kot čisto pravi čarovniki in čarovničke. Po 9h pa v oddaji Hudo! malo starejši šolarji iz Dolenjskih Toplic povedo več o programu Erasmus in njihovem projektu z naslovom NOVI MEDIJI V DEMOKRATIČNI DRUŽBI. Vabljeni k poslušanju ….


14.02.2020

Kako preživeti zimske počitnice

Sankanje, smučanje, obisk babice in dedka in še marsikaj lahko počnejo otroci v času zimskih počitnic, ki so že pred vrati. Za učence Gorenjske, Goriške, Notranjsko-kraške, osrednjeslovenske in zasavske regije bodo počitnice potekale med 17. in 21. februarjem, za učence Jugovzhodne Slovenije, Koroške, Podravske, pomurske, Savinjske in Posavske regije pa teden kasneje. Nasveti tretješolcev iz osnovne šole Trnovo, s katerimi se je pogovarjal Gašper Stražišar, vam bodo podali marsikatero pametno idejo o popotovanju ali igrah doma, medtem ko so šole prosti dnevi.


13.02.2020

Koreja

Njeno staro ime je, slovenjeno, Čosen, kar pomeni – dežela jutranjega miru. Čeprav sta od leta 1945 ločeni na S in J, so bili najbrž v slednji, nedavno, vse prej kot mirni, saj je južnokorejski režiser Bong Joon-ho s filmom Parazit osvojil obe najbolj cenjeni nagradi 92. podelitve oskarjev, kipca za najboljši film in najboljšo režijo. S tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža se je pogovarjala Liana Buršič.


12.02.2020

Kako so se razvijale živali

Na današnji dan leta 1809 se je rodil angleški naravoslovec, biolog in geolog Charles Darwin. Bil je eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Razvil in predstavil je teorijo, ki predpostavlja, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika ter na osnovi svojih opažanj in poskusov dognal tudi mehanizem teh sprememb – naravni izbor. Ob obletnici Darwinovega rojstva so se o tem, kako so nastale živali, pogovarjali tudi Aleš Ogrin in otroci z Osnovne šole Draga Bajca Vipava.


11.02.2020

Frizer in učenci iz Mirne Peči

O tem, kakšno je delo frizerja, z učenci iz OŠ Toneta Pavčka iz Mirne Peči in novinarko Tadejo Bizilj.


Stran 12 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov