Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


21.04.2017

Kam bi peljali vrstnika iz tujine?

Turizem je zadnjih nekaj let ena izmed najhitrejše rastočih panog na svetu. Turistična zveza Slovenije letos že 31. leto zapored pripravlja festival za osnovnošolce z naslovom Turizmu pomaga lastna glava, o katerem bodo v jutrišnji oddaji Hudo! več povedali mladi gosti, ki bodo predstavili svoje projektne turistične naloge. Zdajle pa prisluhnimo, kako o turizmu razmišljajo mladi iz OŠ Miška Kranjca iz Ljubljane, ki jih je pred mikrofon povabila Tadeja Bizilj.


20.04.2017

Jezična regljavka

V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice, krastače,česnovke, rege, rjave žabe ter zelene žabe. Kako pa jih vidijo otroci? Liani Buršič so jih orisali učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.


18.04.2017

Metati polena pod noge

Vsi smo radi v družbi prijaznih in dobrih ljudi. Kaj pa pomeni, če kdo meče polena pod noge? O tem mladi iz Starega trga pri Ložu in slovenistka dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


14.04.2017

Prosti čas

Šolarje vsak dan v tednu razen vikenda čaka nekaj ur pouka. Ta se predvidoma konča v zgodnjih popoldanskih urah - in časa za to, da do večera naredijo še kaj pametnega in koristnega, je več kot dovolj. Nekateri izberejo šport, drugi imajo svojo glasbeno skupino, tretji obiskujejo tečaj dramske igre. O tem, kakšne obšolske dejavnosti imajo v tem šolskem letu in kaj najraje počnejo v prostem času, so Tadeji Bizilj več povedali najmlajši iz Osnovne šole Škofja Loka Mesto.


13.04.2017

Brkata zapeljivka

Za Egipčane je bila mačka podoba milosti in bogov, zato so jih tudi po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za njihovo čaščenje je bilo tudi dejstvo, da so lovile glodalce, ki so povzročali škodo na poljščinah. Zdaj pa prisluhnite kaj so o tej brkati zapeljivki Liani Buršič povedali učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.


12.04.2017

Zakaj imamo skrinosti?

O skrivnostih in zakaj jih imamo so spregovrili drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana.


11.04.2017

Kritika

O kritiki so sprgovorili drugošolci iz OŠ Vič v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.


11.04.2017

Opera

O operi so spregovorili prvošolčki iz Ljubljane, ki jih je posnela Lea Ogrin.


11.04.2017

Moj film

Drugošolci iz OŠ Vič v Ljubljani so Lei Ogrin povedali kakšen film bi posneli.


11.04.2017

Kako nastane pesem?

Drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani so Lei Ogrin razložili kako nastane pesem.


07.04.2017

Prihodnost

Kako o svoji prihodnosti razmišljajo današnji osnovnošolci? Jih zanima, kaj bo jutri za kosilo in kdaj jih čaka naslednje kontrolna naloga v šoli ali že sanjajo o tem, kje bodo čez 5, 10 let? Vidijo svojo prihodnost v Sloveniji ali že sedaj, ko izbirajo srednjo šolo, ciljajo na službo v tujini? Kateri je za njih poklic prihodnosti in kje se vidijo nekoč srečni - z veliko družino, polno denarnico ali službo, ki so si jo vedno želeli? O tem bodo več povedali v jutrišnji oddaji Hudo!, zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj povedali najmlajši iz Osnovne šole Medvode o tem, kje se vidijo čez 10 let.


06.04.2017

Najboljši prijatelj

Čeprav pes velja za človekovega najboljšega prijatelja pa se ta beseda pogosto uporablja tudi slabšalno, za hudobnega, nasilnega človeka. Poleg tega je vpletena v številne idiome, npr. »biti na psu« (v slabem položaju), »biti kot pes in mačka« (sovražiti se), »kot psa« (kruto ali močno, npr. »pretepsti kot psa« ali »lačen kot pes«). Na srečo obstaja tudi lep vrlinski izraz »zvest kot pes« za zelo zvestega človeka. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o psih, kužkih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.


04.04.2017

Vleči za nos

Nekaj dni po prvem aprilu se bomo spomnili, da je vleči za nos frazem, ki ga v jeziku ne uporabljamo le prvega aprila. Učenci z OŠ Trebnje so namreč priznali, da lahko koga ukanimo in se z njim pohecamo tudi kakšen drug dan in da se to med mladimi dogaja kar pogosto. Od kod izvira frazem? Da naš vohalni organ ne služi le temu, da koga potegnemo za nos, nam bo povedala strokovnjakinja iz Inštituta za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete dr. Helena Lenasi.


30.03.2017

Progasta divjakinja

Afriška ljudstva poznajo veliko legend o zebrah. Med najbolj znanimi je legenda o tem, kako so zebre dobila svoje črte. Pavijan in zebra naj bi se nekoč sprla za vodo. Pavijan je zebro v jezi porinil v ogenj in tako je dobila črte – ožganine od plamenov. Nekateri ljudje verjamejo, da je, če srečaš zebro, ki ima na sprednjih nogah več prog kot na zadnjih, to znak, da se bo rodil otrok, morda celo dvojčka. Več o njenih bioloških lastnostih pa je Liana Buršič izvedela od učencev 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinje Petre Hrovatin, vodnice v ljubljanskem ZOO-ju. Prisluhnite jim v posnetku.


29.03.2017

Lepo pisanje

Čeprav se zdi, da je v času tipkovnic in ekranov na dotik pisanje na roko že skoraj brez potrebe, pa ima pisanje še kako pomembno vlogo pri otrokovem razvoju. Po nekaterih evropskih raziskavah ima kar 50 odstotkov otrok, starih šest let, slabše razvito finomotoriko. Pisanje na papir razvija pomembne možganske funkcije otrok, saj prsti neposredno sodelujejo pri oblikovanju možganske skorje. Tudi prvošolci iz OŠ Ledina, s katerimi se je pogovarjala Lea Ogrin, se strinjajo, da je lepo pisanje še kako pomembno. Prisluhnite zakaj.


28.03.2017

Imate debelo kožo?

V jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci smo govorili o izrazu, v katerem omenjamo naš največji organ. Težak je okoli 10 kilogramov, po površini meri 1,8 kvadratnega metra. Najbrž ste že ugotovili, da imamo v mislih kožo. Kaj pomeni, da imamo trdo ali debelo kožo, pa nam bodo povedali učenci z OŠ Trebnje in strokovnjakinja iz Inštituta za fiziologijo dr. Helena Lenasi.


27.03.2017

Gremo v vesolje!

Na današnji dan pred 69-timi leti je umrl najbolj slavni ruski kozomonavt Jurij Aleksejevič Gagarin. 12. aprila 1961 je major Gagarin v Vostoku 1 uradno, kot prvi človek, poletel okoli Zemlje. Celotna misija je trajala zgolj 108 minut. Ko se je 27 – letni Gagarin vrnil na Zemljo je postal narodni heroj, predragocen za ponovno nevarno misijo. Leta 1968 pa je dobil novo priložnost, a se je na žalost med pripravami ponesrečil v letalski nesreči, star komaj 34 let. Jurij Aleksejevič Gagarin je ostal ruski narodni heroj do danes. Bi se tudi prvošolčki tako pogumno podali v vesolje? Lea Ogrin so odgovorili učenci prvega razreda iz OŠ Ledina.


24.03.2017

Žepnina

Denar je sveta vladar, pravi že star pregovor in to nekako res drži. Tisti, ki ga imajo premalo, si ga želijo več, tisti, ki se kopljejo v njem pa ne vedo več, kaj bi še počeli, da bi ga zapravili. Veliko odraslih se spominja, kako so kot otroci od staršev prvič dobili nekaj cekinov, s katerimi so lahko počeli, karkoli so želeli. Svojo prvo žepnino. Ali jo imajo tudi sami in kaj naredijo z njo, je Tadeja Bizilj vprašala mlade iz Osnovne šole Frana Malgaja Šentjur.


23.03.2017

Zvesti elegantnež

Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.


14.03.2017

Sesti za skupno mizo

Včasih je težko najti skupni jezik, predvsem med politiki in v kriznih situacijah je namreč iskanje kompromisa težka naloga. Začne se s tem, da se sprte strani usedejo za skupno mizo. Kaj pomeni ta frazem, bomo izvedeli v naslednjih minutah. Razložili nam ga bodo šolarji z OŠ Polhov Gradec in slovenistka z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu dr. Mateja Jemec Tomazin.


Stran 40 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov