Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


02.02.2018

Na obisku v muzeju

Ste že bili kdaj v muzeju? Kaj ste tam videli? Je bilo zanimivo? Tadeja Bizilj se je tokrat z učenci 4.a razreda ljubljanske Osnovne šole Trnovo odpravila na sprehod po muzeju.


01.01.2018

Ali držite besedo?

Mogoče si je tudi kdo od vas ob koncu leta zadal kakšno nalogo ali obljubo za leto 2018. Pri tem je seveda pomembno, da držite svojo besedo, nas bodo spomnili učenci iz mariborske Osnovne šole Maksa Durjave.


29.12.2017

Praznovanja

Konec leta je praznikov in razlogov za praznovanja veliko, a tudi čez leto je marsikateri dan prav poseben. Drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča imajo praznovanja radi - kaj vse praznujejo in kako, so povedali Tadeji Bizilj.


25.12.2017

Zlata duša

Z božičem povezujemo veliko stvari – družino, ljubezen, darila, božično pojedino, proste dni, sneg, pa tudi dobroto. Kakšne barve je slednja – torej dobrota?  Učenci iz mariborske Osnovne šole Maksa Durjave jo bodo v jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci povezali z zlato barvo. Saj veste, ko kdaj za koga pravimo, da ima zlato dušo, ali pa nekomu hvaležno rečemo: "Joj, kako si zlat!"


22.12.2017

Decembrsko okraševanje

Mesec december je poln prazničnega razpoloženja in praznični duh je pred začetkom prihajajočih počitnic zajel tudi osnovnošolce po vsej Sloveniji. Praznično obarvane bodo zato tudi naše jutrišnje mladinske oddaje na Prvem – pekli bomo piškote z najmlajšimi, razmišljali o dobrodelnosti, okraševali domove in izdelovali čisto svoja unikatna darilca iz plodov narave. Vse to jutri med osmo in pol enajsto, zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj o decembrskem okraševanju povedali drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.


21.12.2017

Mogočna gorjanka

Če za iztočnico uporabim naslov filma - King Kong - boste takoj vedeli o kateri živali bo danes govora v Živalskem kraljestvu oddaje Dobro jutro, otroci. Gorske gorile so ene najbolj ogroženih bitij na našem planetu. Komaj dobrih 700 jih lahko še naštejemo. Živijo samo v treh afriških državah – Ugandi, Ruandi in Kongu. Ker so tako ogrožene je dostop do njih omejen in možen le s posebnim dovoljenjem Združenja za divje živali Ugande. In kaj so Liani Buršič o tej mogočni gorjanki povedali učenci 3.B razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč – Lovro, Mohor, Mark, Anjali in Tinkara ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite posnetku.


20.12.2017

Najljubši pisatelj/ica?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


18.12.2017

Obesiti na klin

S čim se ukvarjate v svojem prostem času? In koliko dolgo vztrajate pri tem? Ste mogoče med tistimi, ki se zaradi hitrega načina življenja in velike izbire hitro česa lotite, nato pa kmalu opustite svoje zanimanje, obesite to dejavnost na klin? O tem, kaj mladi najraje obesijo na klin, pa v oddaji Dobro jutro, otroci.


15.12.2017

Zima, zima bela ...

Še en teden loči osnovnošolce do božično-novoletnih praznikov in počitnic. Večina že razmišlja o njih in upa, da jim bo zima do takrat natrosila še kakšno snežinko, saj bodo počitnice tako gotovo dosti bolj pestre in zabavne. Tadeji Bizilj so petošolci iz mariborske Osnovne šole Maksa Durjave povedali, da imajo ta letni čas kar radi, obenem pa so polni zamisli, kako bi lahko zimo še izboljšali … Prisluhnimo jim …


14.12.2017

Ovca

V Sloveniji imamo nekaj avtohtonih pasem domačih ovac, največje črede te drobnice pa imajo na Kitajskem, v Avstraliji in Indiji. Ljudje ovce gojijo zaradi mleka in mesa, cenjene pa so tudi zaradi svoje volne. Marsikdo v mrzlih zimskih dneh prisega prav na volnene izdelke. Da ti niso le naravne barve, jih velikokrat obarvamo z barvami, za kar je najprimernejša bela volna. Zaradi tega je človek v procesu udomačevanja te živali izbiral živali glede na barvo volne. Čeprav danes prevladujejo bele ovce, pa narava vsake toliko časa postreže tudi s temnejšo oz. črno ovco. O ovcah smo se pogovarjali z učenci OŠ Dob in biologinjo Ireno Furlan iz ljubljanskega živalskega vrta.


13.12.2017

Katera so pravljična števila?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


12.12.2017

O butalcih

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


11.12.2017

Kdaj si skočimo v lase?

Če imaš prijatelja ob sebi, ni nobena pot predolga, pravi japonski pregovor. In čeprav to vemo, se včasih med ljudmi zgodijo tudi nesoglasja, prepiri. Tudi v šoli si kdaj učenci skočijo v lase… O tem učenci z OŠ Mengeš.


08.12.2017

Kakšna glasba je všeč petošolcem iz Maribora?

Glasba nas lahko sprosti in pomiri, lahko nam da energijo, pričara nasmeh na obraz, marsikoga ob njej zasrbijo pete in se z veseljem preizkusi tudi v vlogi plesalca. V naši jutrišji mladinski oddaji Hudo! bo imela glasba glavno besedo – gosta bosta mlada pevca, brata Rok in Anej Piletič, člana pop dua BQL. Mladi novinarji iz vse Slovenije jima bodo v studiu zastavili najrazličnejša vprašanja, v živo bosta tudi zapela in pripravila nagradno igro za vse mlade poslušalce. Vse to torej jutri pet čez deveto na prvem – tokrat ne le v avdio, temveč tudi v video prenosu na MMC, 4D in Facebook live, zdajle pa prisluhnimo, kako o glasbi razmišljajo petošolci Jure, Stanislav, Link, Vid, Iva in Anže z Osnovne šole Maksa Durjave Maribor. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


06.12.2017

Otroštvo

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


05.12.2017

Kaj dela DJ?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


04.12.2017

Vstati z levo nogo

Kdaj že zjutraj vemo, kakšen dan bo: smo dobre volje in v veselem pričakovanju dnevnega dogajanja ali pa že navsezgodaj slabe in sitne volje. Mogoče je razlog težek dan, ki je pred nami, mogoče slabo počutje, nekateri bi stavili na luno, naši sogovorniki z OŠ Vojke Šmuc iz Izole pa bi rekli, da ste pač vstali z levo nogo.


30.11.2017

Zajedalska brenčačka

Tako nadležne in tako kradljive, da o teh sicer zelo zanimivih žuželkah, otroci niso imeli povedati nič kaj dobrega. Zanimivega pa. Prisluhnimo kaj je o muhah Liana Buršič spraševala učence 3. C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja ter Petro Hrovatin, vodnico in biologinjo v ZOO-ju.


28.11.2017

Zakaj pada sneg?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


28.11.2017

Kako napovedujejo vreme?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


Stran 34 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov