Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.