Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.
Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.
Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.
Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.
Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.
Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?
Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.
Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?
Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.
Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.
Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.
Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.
Kaj vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.
Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.
Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.
Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.
Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.
Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?
Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.
Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?
Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.
Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.
Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.
Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.
Kaj vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.
Pri starejših selitev, zamenjava službe, novo ljubezensko razmerje, pri mlajših pa nov hobi ali prehod na drugo šolo - to so dogodki, ki ljudem zelo spremenijo življenje. O novih začetkih in o tem, kako je v življenju obrniti nov list, smo se pogovarjali z osnovnošolci iz OŠ Trbovlje.
Danes je petek, dan, ki so ga zagotovo nestrpno čakali številni šolarji – no, malo manj verjetno tisti, ki se jim danes počasi končujejo zimske počitnice. Vsak ima svoj najljubši dan v tednu – za nekatere je to ponedeljek, ko se začne nov teden, za druge sreda, ko smo že na polovici, tretji pa komaj čakajo dni ob koncu tedna. In čeprav je sobota dan, ko lahko šolarji malo dlje spijo, bo na jutrišnjo soboto zelo živahno na Osnovni šoli Orehek v Kranju. Tja se bo na prireditev gorenjskih osnovnih šol z naslovom Festival naše prihodnosti podala tudi naša ekipa – v živo boste lahko slišali vzdušje in utrip z delavnic v oddaji Hudo! po 9h. Zdajle pa prisluhnimo, kateri je tisti najljubši dan v tednu petošolcev Maruše, Kaje, Mete, Pie, Martina in Jureta iz Osnovne šole Orehek. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Nekateri izmed nas so bolj zgovorni, nekateri manj, nekateri znajo izbirati besede, drugi povedo vse naravnost, odkrito, brez olepševanja … Prav o tem so, brez dlake na jeziku, pripovedovali tudi učenci iz OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
Medtem ko se šolarjem iz osrednje in zahodne Slovenije zimske počitnice počasi bližajo h koncu, jih bodo njihovi vrstniki iz vzhodne Slovenije šele dobro začeli. Sneg je v tem tednu lepo pobelil naše kraje in možnosti za razgibane in aktivne dneve na prostem je več kot dovolj. No pa tudi doma se vedno najde kaj zanimivega. Kako o zimskih počitnicah razmišljajo učenci z Osnovne šole Trbovlje in kakšni so njihovi nasveti za vse šolarje, ki jim bodo v prihajajočih dneh sledili, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Čokata lobanja podobna konjski in mogočni, do 20 kilogramov težki, običajno lopatasti rogovi. Primeren za udomačitev, vendar popolna še ni uspela. Tehtajo do 800 kg. V Evropi živi samo še v Skandinaviji, Rusiji in ob Baltiku. Že veste o kom je Liana Buršič tokrat spraševala učence 3. razredov OŠ Domžale in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin? Prisluhnite posnetku
Ali imajo najljubši kotiček oziroma prostor v stanovanju, so razmišljali otroci iz Vrtca Trnovo.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Šolarji iz zahodnega in osrednjega dela Slovenije so ta teden na zimskih počitnicah, zato bi lahko rekli, da je za njih te dni vsak dan nedelja. O nedeljah in zimskih počitnicah smo se pogovarjali z učenci iz Osnovne šole Trbovlje.
Ta kratkovidni prebivalec izključno južne poloble, je v svoji hoji morda resda okoren, celo smešen. A morda niste vedeli, da je tudi spretnostni prvak, saj to lahko počne z mladičjim jajcem na nogah. Tudi njegove plavalne sposobnosti so vredne olimpijskih odličij. Zdi pa se, da imajo še vrhunski smisel za zabavo in igro, saj obožujejo dričanje po snegu ali ledu s trebuhom. O tem cesarskem spretnežu pa veliko zanimivega vedo tudi učenci 3. razredov OŠ Domžale in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin. Spraševala jih je Liana Buršič
Konec tedna je pred vrati in marsikdo od šolarjev ga bo izkoristil tudi za branje knjig. Nekaterim so bolj všeč razburljive dogodivščine, drugi imajo raje romantične zgodbe. Otroci iz Vrtca pod Gradom, enote Prule, pravijo, da tudi sami radi v roke vzamejo kakšno knjigl, še posebej, če je ta zabavna in smešna. Kaj vse se skriva na njihovih knjižnih policah, so povedali Tadeji Bizilj.
Za prijeten in sproščen pogovor je treba videti sogovornikov obraz, njegove oči, nasmeh, izraz na obrazu … Če pa nam kdo kaže hrbet, ga bolj težko ogovorimo, prav tako ne more videti, ali morda potrebujemo pomoč. Najbrž se je tudi zato v jeziku obdržal izraz, obrniti komu ali čemu hrbet … Več o tem pa učenci z OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
Strast oziroma navdih in povezanost sta ključni besedi, ki bosta tokrat simbolno, kot slogan, pa navijamo, da tudi v praksi, prežemali zimske olimijske igre v Pjongčangu, ki se s slovesnostjo otvorijo danes. Olimpijski krogi naj bi bili eden najbolj cenjenih znakov na svetu, olimpijske igre pa festival športne odličnosti in tekmovanj, ki se je razvil v enega najpomembnejših mednarodnih dogodkov. In kako jih doživljajo, spremljajo mladi? Liana Buršič se je pogovarjala z učenci 3. razredov OŠ Domžale.
udi letos na današnji praznik svoja vrata na široko odpirajo številni kulturni zavodi, zvrstile se bodo brezplačne razstave, vodenja, delavnice in predstave. Četrtošolci iz ljubljanske Osnove šole Trnovo so povedali, da v kulturne ustanove radi zavijejo tudi sami.
Življenje nam vsem prinese tudi hude preizkušnje, neudobne položaje in težke naloge. Ko smo odrasli, gre lahko za ljubezenske težave, zdravje, finance ali službo, ko smo bili otroci, pa je bila šola tista, ki nam je delala preglavice. Kakšni so po naravi učenci z OŠ Staneta Žagarja Lipnica, so optimisti in na koncu tunela ali predora vidijo luč?
Neveljaven email naslov