Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


01.12.2017

Gremo na obisk

Mesec december je kočno tu - in predvsem otroci so ga nestrpno čakali - zaradi okrašenih mest, pisanih lučk, izdelovanja voščilnic in lepih daril, ki jih prinesejo trije dobri možje. Vsako leto na začetku decembra naše najmlajše poslušalce zdaj že nekaj let povabimo na obisk v naš radijski studio. Skupaj preizkusimo mikrofone, plešemo na dobro glasbo naših otroških pevskih zborov in seveda kakšno tudi rečemo. Kdo vse bo prišel na obisk k nam na radio tokrat, boste slišali jutri zjutraj v oddaji Radijski ringaraja, zdaj pa prisluhnimo, ali se tudi petošolci Link, Iva, Anže, Vid, Stanislav in Jure z Osnovne šole Maksa Durjave iz Maribora kdaj odpravijo kam na obisk. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


31.10.2017

Rana ura, zlata ura

Na praznik lahko večina nekoliko pospi, brez budilke so v tem tednu tudi šolarji, ki uživajo na jesenskih počitnicah. Špela Šebenik in učenci z OŠ Vojke Šmuc Izola pa nas bodo spomnili na staro ljudsko modrost, ki jo radijska jutranja ekipa Prvega dobro pozna: rana ura, zlata ura.


26.10.2017

Dolgoživi kosmatinec

Za noč čarovnic, ki je tik za ovinkom, je značilno izpostavljanje živali, ki naj bi v ljudeh vzbujale strah. Med njimi naj bi bil tudi ptičji pajek. Ti pajki so zelo veliki, saj lahko njihovo telo meri prek 12 cm, razpon nog pa tudi do 28. Samice živijo od 15 do kar 40 let, samci pa večinoma dosti manj. Ljudje se jih bojijo zaradi velikosti, čeprav je strupenih ptičjih pajkov zelo malo. Pik ptičjega pajka ljudem načeloma ni nevaren, običajno ga primerjajo z osjim pikom. Prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tem dolgoživem kosmatincu, ptičjem pajku, povedali učenci in učenke četrtih razredov ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin


27.10.2017

Jesenske počitnice

Le še nekaj šolskih ur je še pred šolarji do začetka novih jesenskih počitnic. Zopet bodo lahko vsaj za nekaj dni postavili šolske torbe v kot in se posvetili stvarem, za katere skozi šolske tedne zmanjka časa. Za kaj vse bodo tokratne tokratne počitnice izkoristili učenci iz ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca, je zanimalo Tadejo Bizilj.


26.10.2017

Dolgoživi kosmatinec

Za noč čarovnic, ki je tik za ovinkom, je značilno izpostavljanje živali, ki naj bi v ljudeh vzbujale strah. Med njimi naj bi bil tudi ptičji pajek. Ti pajki so zelo veliki, saj lahko njihovo telo meri prek 12 cm, razpon nog pa tudi do 28. Samice živijo od 15 do kar 40 let, samci pa večinoma dosti manj. Ljudje se jih bojijo zaradi velikosti, čeprav je strupenih ptičjih pajkov zelo malo. Pik ptičjega pajka ljudem načeloma ni nevaren, običajno ga primerjajo z osjim pikom. Prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tem dolgoživem kosmatincu, ptičjem pajku, povedali učenci in učenke četrtih razredov ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.


25.10.2017

Globokomorje

Globoko pod morsko gladino se nahaja skrivnosten svet, kjer je vse drugače. Ko se potopimo preko 1000 metrov, vstopimo v svet brez svetlobe, v globoko morje. Kar 95% morskih globin še ni raziskanih. Dolgo so mislili, da življenje v takih pogojih ne more obstajati. Z razvojem tehnologije pa so se morskim raziskovalcem odprla vrata v globine. Odkrili so na tisoče fascinantnih živali, ki uspevajo v ledenih temnih vodah. Kaj pa se skriva globoko na dnu oceanov po mnenju drugošolcev iz OŠ Poljane v Ljubljani, je zanimalo Leo Ogrin.


24.10.2017

Obesiti na veliki zvon

Včasih so na vsa oznanila, razglase, vesti, kazni in nevarnost ljudi opozarjali zvonovi s svojim zvonjenjem. Z množičnimi mediji, moderno telekomunikacijsko tehnologijo in internetom se informacije danes širijo drugače in hitreje, izraz pa je ostal … Kaj pomeni obesiti nekaj na veliki zvon, so povedali učenci iz Izole.


20.10.2017

Popoldansko kratkočasenje

V teh lepih jesenskih dneh je šolarjem včasih kar težko sedeti za šolskimi klopmi. Odštevajo ure do konca pouka in se veselijo popoldnevov, ko lahko šolsko torbo vržejo v kot. Kaj najraje počnejo, ko pridejo domov iz šole, so Tadeji Bizilj povedali drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.


19.10.2017

Čopasta klepetulja

Med mnogimi ljudmi veljajo za najlepše in najelegantnejše ptice. Izredno priljubljene kot hišni ljubljenčki in pogosti člani v družinah. Njihova prepoznavnost je izredno enostavna zaradi njihovega čopa, ki ga imajo na vrhu glave. Že veste o kom govorimo? Njihova značilnost je, da imajo med vsemi papigami najboljši spomin in si slabe izkušnje zapomnijo tudi za nekaj let. Kaj pa so o kakaduju Liani Buršič povedali učenci in učenke 4. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v posnetku.


17.10.2017

Lepa beseda lepo mesto najde

V torkovi rubriki Dobro jutro, otroci se bomo spomnili, da lahko s prijaznostjo in z nasmehom dosežemo več kot z ukazi in s kričanjem. O tem govori tudi star pregovor: lepa beseda lepo mesto najde. O tem so se razgovorili učenci OŠ Vojke Šmuc iz Izole.


16.10.2017

Zakaj kihamo?

Prehlad in viroze so na pohodu. Navadno jih spremlja kihanje, saj s tem naše telo čisti nosne dihalne poti. Kihnemo s hitrostjo kar 160 km na uro in pri tem razpršimo mikrobe v radiju kar 10 m. Zato roko pred usta, kiha pa le ne zadržujte, saj telesu onemogočate naravno čiščenje. Sicer pa kot zanimivost, žival, ki največ kiha, je legvan. Legvani na ta način iz telesa izločijo določene soli, ki se sproščajo pri njihovem prebavnem procesu. Zakaj pa kihamo ljudje, so razmišljali drugošolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani, s katerimi se je pogovarjala Lea Ogrin.


13.10.2017

Najljubši predmet

Učenci vsak dan v šoli preživijo kar nekaj ur. Nekatere šolske ure so jim bolj zanimive, druge manj. Nekateri učitelji jim znajo vsebino svojega predmeta približati na bolj zabaven in zanimiv način, je pa tudi res, da lahko prav vsak pove, katero področje mu bolj, katero manj leži. Kateri so njihovi najljubši šolski predmeti, so Tadeji Bizilj povedali Franko, Veronika, Maja, Jan, Oskar in Nataša iz II. Osnovne šole Celje.


12.10.2017

Zahtevni samotar

Legvan je zagotovo ena izmed najbolj zahtevnih eksotičnih živali. Ne samo zaradi svoje velikosti, saj v dveh letih skupaj z repom lahko krepko preseže meter in pol, ampak tudi zaradi svojih značajskih posebnosti, ki jih pokaže kasneje v življenju. Sicer pa ti zahtevni samotarji sodijo med zaščitene in ogrožene živali, kar pomeni da jih je prepovedano loviti, trgovati z njimi in z njihovimi jajci. Kaj so o njih Liani Buršič povedali Tisa, Rok, Ana, Pia in Aleksa, učenci in učenke 4. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v tokratni ediciji Živalskega kraljestva.


11.10.2017

Kaj je enakopravnost?

O enakopravnosti so razmišljli drugošolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.


10.10.2017

Biti na konju

Konj je med domačimi živali ena najbolj cenjenih. Jezdne konje so si lahko včasih privoščili le premožnejši, zato ni čudno, da izraz biti na konju uporabljamo takrat, ko nam je nekaj uspelo, ko smo dosegli cilj. O tem kaj pomeni biti na konju, smo se pogovarjali z učenci iz Žalca.


09.10.2017

ZVEZDOZDRAVNIK VALIVALI

Tudi zvezde zbolijo ... Pripoveduje: Iva Krajnc. Napisal: Hansheinz Reinprecht.


09.10.2017

Kaj je energija?

Kaj točno je energija, kako je videti in kako jo očutimo, so razmišljali drugošolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.


06.10.2017

Domača opravila

Hišna opravila so sestavni del življenja vsake družine in so skupna odgovornost vseh družinskih članov. Starši morajo dati otrokom priložnost, da se v posameznih veščinah sami preizkusijo in izkažejo. Tako prevzemajo odgovornost in se učijo tudi redoljubja. Kako pridno pomagajo pri domačih opravilih petošolci Maja, Nataša, Oskar, Jan, Franko in Veronika iz II. Osnovne šole Celje, je zanimalo Tadejo Bizilj.


05.10.2017

Kako naredijo zemljevid?

O tem kako naredijo zemljevid, so razmišljali drugošolci iz OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica.


04.10.2017

Kdaj napišemo pismo?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


Stran 36 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov