Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.
Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.
Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.
Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.
Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.
Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?
Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.
Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?
Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.
Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.
Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.
Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.
Kaj vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.
Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.
Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.
Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.
Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.
Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?
Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.
Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?
Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.
Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.
Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.
Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.
Kaj vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.
Kaj pomeni, da smo točni kot švicarska ura ali natančni kot ura? O tem so se razgovorili učenci iz OŠ Mengeš.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Katere so najljubše pravljične živali drugošolcev iz OŠ Prule v Ljubljani?
Kako bi predstavili Zemljo nezemljanom četrošolci iz OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani?
Na žalost kdaj pa kdaj naletimo tudi na koga, ki nima dobrih namenov, pa čeprav je prijazen. Dvoličneži, hinavci, hudobneži in še kakšen izraz bi se našel za te ljudi, ki imajo na jeziku med, v srcu led …
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ker vse nimajo pik, je ustreznejše ime zanje polonica. Ta simpatični hrošč, pri nas znan kot pikapolonica je znan predvsem kot prinašalec sreče in odnašalec listnih uši. Liano Buršič pa je zanimalo po čem to ljubko žuželko poznajo učenci 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja ter Petra Hrovatin, vodnica in biologinja v ZOO-ju
Otroci dobro vedo, da morajo svoje starše upoštevati in ubogati, a vseeno se kdaj pa kdaj zgodi tudi, da preslišijo njihova navodila in prošnje. S čim vse starše spravijo v slabo volje in kako potem z malo truda in dobre volje vse skupaj popravijo, so Tadeji Bizilj povedali drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.
O tem, kaj pomeni, da nam nekdo piha za ovratnik in kaj ob tem občutimo, smo se pogovarjali z učenci OŠ Mengeš.
V tem tednu je ekipa Programa za mlade našega Prvega programa začela z novo sezono novinarskih delavnic Radia Hudo! po osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Mladi novinarji iz Osnovne šole Mengeš bodo v prvi oddaji govorili o kolesarstvu – pred mikrofon so med drugim povabili najboljšo amatersko kolesarko Slovenije in mladega Tomaža Humarja, ki je s kolesom obkrožil svet. Za vas so pripravili tudi dobro glasbo in nagradne igre – vse to jutri po deveti v oddaji Hudo! torej … Zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj povedali najmlajši iz Mengša o tem, kaj bi sami vzeli na pot okoli sveta s kolesom in česa bi se na tej poti najbolj veselili in česa najbolj bali.
Ne le poleti, ko je obilje sadnih dobrot, tudi v tem času, ko se mošt spreminja v vino praznujejo najmanjše med muhami – mušice. Sladkobne vonje in okuse naravnost obožujejo, o tem kaj vemo o njih, koliko jih sploh poznamo, čeprav so nam domače pa je Liana Buršič spraševala učence 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin.
Če bi lahko posneli le fotografijo, kaj bi slikali? Razmišljali so drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana.
Če ste med tistimi, ki jim je v vodo že padla kakšna pomembna stvar – na primer mobilni telefon -, vam ne bomo dajali nasvetov, kako rešiti svojo najljubšo igračo, temveč vas bomo spomnili na to, da tudi naš jezik pozna izraz: pasti v vodo.
Kdaj že zjutraj vemo, kakšen dan bo: smo dobre volje in v veselem pričakovanju dnevnega dogajanja ali pa že navsezgodaj slabe in sitne volje. Mogoče je razlog težek dan, ki je pred nami, mogoče slabo počutje, nekateri bi stavili na luno, učenci OŠ Vojke Šmuc iz Izole pa bi rekli, da ste pač vstali z levo nogo.
Bermudski trikotnik, ki se razteza med Miamijem na Floridi, San Juanom v Portoriku in otokom Bermuda, pokriva okoli 1,3 milijona kvadratnih kilometrov morja. Celo drugošolci vedo, da naj bi tam brez jasnega razloga tonile ladje in padala letala. Z nadnaravnimi pojavi ta predel povezujejo od leta 1921, ko so našli nasedlo petjamborico. Kapitanov dnevnik in navigacijska oprema sta izginila, prav tako vsi osebni predmeti mornarjev in dva rešilna čolna. Posadke niso nikoli našli. So pa nastale mnoge teorije o zakletem trikotniku. Lei Ogrin so učenci 2.b razreda OŠ Poljane Ljubljana razložili kaj je Bermudski trikotnik in kako bi ga prečkali.
Današnji dan poskusite začeti na vrhu. Tja se pride na različne načine, so Lei Ogrin povedali drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana. Vprašala jih je, kdaj se počutijo, kot da so na vrhu sveta.
Šolarji v tem tednu uživajo na brezskrbnih počitnicah in tudi številni starši so si vzeli proste dni, da lahko preživijo kar čim več časa s svojimi otroki. Idej za kratkočasenje in druženje v teh dneh zagotovo ne zmanjka, tudi jesenski plodovi ponujajo številne možnosti, kako ustvariti kaj zanimivega, se naučiti česa novega in tako kar čim bolje izkoristiti počitniške dni. Kaj najraje delajo njihovi starši in kaj sami najraje počnejo v njihovi družbi, so drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča povedali Tadeji Bizilj.
Želve so s svojo telesno zgradbo in dolgo življenjsko dobro res izjemna bitja. Na Zemlji so že od časa dinozavrov in od takrat se niso kaj bistveno spremenile. So ena najstarejših skupin plazilcev, starejša od kač in kuščarjev. O njihovih značilnostih pa tokrat prav poznavalsko učenci 4. razredov ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite kaj so tokrat povedali Liani Buršič
Neveljaven email naslov