Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko govorimo, smo največkrat pozorni na besede in vsebino povedanega. Koliko pozornosti pa pri sporočanju namenjamo glasu? Trenerka komunikacijskih veščin mag. Vesna Sódnik opaža, da premalo, čeprav ima pri govornem sporazumevanju večjo težo, kot si morda mislimo. Obvladovanja glasu pa se lahko naučimo z vajami. Niso pa vse učinkovite – če se pred govorjenjem odkrhamo, ne bomo bolje zveneli. Zakaj je tako, izveste v Kiksu, ki sta ga pripravili Darja Pograjc in Katja Krajnc.
Naš glas ima pri sporazumevanju veliko težo, zato moramo zanj ustrezno skrbeti in se ga naučiti uporabljati.
Ko govorimo, smo največkrat pozorni na besede in vsebino povedanega. Koliko pozornosti pa pri sporočanju namenjamo glasu? Trenerka komunikacijskih veščin mag. Vesna Sodnik opaža, da premalo, čeprav znanstvene študije trdijo, da skoraj 40 % našega sporočila predstavlja naš glas:
“Glas je še posebej pomemben za prenos čustvene informacije, kajti z barvo in ritmom glasu povemo, koliko življenjske energije imamo in v kakšnem razpoloženju smo.”
Vesna Sodnik izpostavlja nekaj tipičnih napak, ki jih delamo, v zmotnem prepričanju, da bomo tako zveneli bolje.
"Mislimo, da bomo imeli lepši glas, če se bomo malo odkrhali – tega nikoli ne smemo početi, ker fizično odstranimo zaščito z naših glasilk.
Tipične napake delamo tudi pri skrbi za glasilke. Od kajenja, ki ga odsvetujem, ker se glasilke zadebelijo in se glas spremeni, do pitja gaziranih, zelo kislih pijač ali alkohola – vse te stvari so za glasilke neprimerne.
Gre tudi za način govora: veliko ljudi šepeta, kadar jih boli grlo, saj mislijo, da s tem ne naprezajo glasilk. No, šepetanje je bolj naporno kot kričanje. Najbolje je govoriti čim bolj mehko in naravno, kajti nenaravni govor najbolj obremenjuje glasilke."
Skrbeti moramo torej za način govora in se zavedati, da so glasilke organ, ki ga je, tako kot mišice, treba pripraviti na govor. Ena od enostavnih vaj za ogrevanje grla in vratu je nežno prepevanje – ni pa edina.
"Ogrejte vrat, spustite ramena, pazite na položaj brade, ta mora biti pod pravim kotom glede na vaš trup. In odpirajte usta: tako se zvok okrepi, zato se ni treba pretirano naprezati, da smo dobro slišani. Če besede preveč poudarjamo, namesto da bi delali z barvo glasu, se spet utrudimo."
O glasu sicer največ vedo pevci, radijski napovedovalci in javni govorci. Je pa glas pomembno orodje vseh nas, zato bi se lahko govorno izobraževali prav vsi, še poudarja sogovornica.
Ko govorimo, smo največkrat pozorni na besede in vsebino povedanega. Koliko pozornosti pa pri sporočanju namenjamo glasu? Trenerka komunikacijskih veščin mag. Vesna Sódnik opaža, da premalo, čeprav ima pri govornem sporazumevanju večjo težo, kot si morda mislimo. Obvladovanja glasu pa se lahko naučimo z vajami. Niso pa vse učinkovite – če se pred govorjenjem odkrhamo, ne bomo bolje zveneli. Zakaj je tako, izveste v Kiksu, ki sta ga pripravili Darja Pograjc in Katja Krajnc.
Naš glas ima pri sporazumevanju veliko težo, zato moramo zanj ustrezno skrbeti in se ga naučiti uporabljati.
Ko govorimo, smo največkrat pozorni na besede in vsebino povedanega. Koliko pozornosti pa pri sporočanju namenjamo glasu? Trenerka komunikacijskih veščin mag. Vesna Sodnik opaža, da premalo, čeprav znanstvene študije trdijo, da skoraj 40 % našega sporočila predstavlja naš glas:
“Glas je še posebej pomemben za prenos čustvene informacije, kajti z barvo in ritmom glasu povemo, koliko življenjske energije imamo in v kakšnem razpoloženju smo.”
Vesna Sodnik izpostavlja nekaj tipičnih napak, ki jih delamo, v zmotnem prepričanju, da bomo tako zveneli bolje.
"Mislimo, da bomo imeli lepši glas, če se bomo malo odkrhali – tega nikoli ne smemo početi, ker fizično odstranimo zaščito z naših glasilk.
Tipične napake delamo tudi pri skrbi za glasilke. Od kajenja, ki ga odsvetujem, ker se glasilke zadebelijo in se glas spremeni, do pitja gaziranih, zelo kislih pijač ali alkohola – vse te stvari so za glasilke neprimerne.
Gre tudi za način govora: veliko ljudi šepeta, kadar jih boli grlo, saj mislijo, da s tem ne naprezajo glasilk. No, šepetanje je bolj naporno kot kričanje. Najbolje je govoriti čim bolj mehko in naravno, kajti nenaravni govor najbolj obremenjuje glasilke."
Skrbeti moramo torej za način govora in se zavedati, da so glasilke organ, ki ga je, tako kot mišice, treba pripraviti na govor. Ena od enostavnih vaj za ogrevanje grla in vratu je nežno prepevanje – ni pa edina.
"Ogrejte vrat, spustite ramena, pazite na položaj brade, ta mora biti pod pravim kotom glede na vaš trup. In odpirajte usta: tako se zvok okrepi, zato se ni treba pretirano naprezati, da smo dobro slišani. Če besede preveč poudarjamo, namesto da bi delali z barvo glasu, se spet utrudimo."
O glasu sicer največ vedo pevci, radijski napovedovalci in javni govorci. Je pa glas pomembno orodje vseh nas, zato bi se lahko govorno izobraževali prav vsi, še poudarja sogovornica.
V glavni vlogi oddaje Kiks bosta tokrat dve črtici. Obe uvrščamo med ločila. Ena je krajša in druga daljša. Prvo večinoma zapišemo stično, drugo pa nestično. Govorimo seveda o vezaju in pomišljaju. Njuno rabo – tako kot rabo vseh drugih ločil – predpisuje slovenski pravopis. Da se boste v dilemah, kdaj uporabiti katerega, lažje odločili, je Andreja Gradišar poklicala dr. Heleno Dobrovoljc, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Beseda koronavirus je že nekaj tednov stalnica našega besednjaka. Zna biti, da bo postala tudi beseda leta. Mediji se te teme lotevamo vsak dan z različnih zornih kotov, tokrat pa z vidika, ki je do zdaj izostal – z vidika pravopisa. Zakaj besedi korona in virus zapišemo skupaj, je vprašanje, ki si ga je zastavila Andreja Gradišar in tako prišla do oddaje Kiks o tvorjenkah.
Ste s Pirana ali iz Pirana? Se odpeljemo na Ptuj ali v Ptuj? Gremo na Jesenice ali v Jesenice? Tema današnjega Kiksa so predlogi! Darja Pograjc je na enem mestu zbrala osnovna pravila o uporabi predlogov: s/z, h/k, na/v in iz.
Rubriko o kratki informativni koristni slovenščini danes namenjamo zaimku, »katerega« tako radi uporabljamo. Ste ugotovili, kje v tej povedi je napaka? Če se vam je vse zdelo prav, potem prisluhnite sobotnemu KiKsu, ki ga je pripravila Darja Pograjc.
Vabim te na svoj ali moj rojstni dan? Ker se v teh dneh po priporočilih manj družimo, se lahko spretno izognemo morebiti napačni uporabi zaimkov na vabilih. Še vedno pa zelo radi povemo mnenje. Povedal bom svoje mnenje ali povedal bom moje mnenje? V izogib tej dilemi moramo poznati uporabo povratnih svojilnih zaimkov. Osnovna oblika je »svoj«. Razlaga prof. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Na pustno soboto smo se tudi v KiKs-u ukvarjali s pustnimi krofi, ocvrtimi flancati in jagodno marmelado. Z jezikovnega vidika, seveda. Na kulinaričnih primerih smo prikazali, kako in kdaj uporabljamo kakovostne, vrstne in svojilne pridevnike ter kakšne so razlike med njimi.
Če rečemo »Mlinarjevi« ali »Cene češnje že še jé« ali pa recimo »Ta suhi škafec pušča«, vam je to kaj znano? Približno veste, da ste te besede slišali enkrat v osnovni šoli pri pouku slovnice, ampak ne veste, kako bi jih uporabili? Pri slovničnih težavah lahko pridejo zelo prav, da potem ni dileme, ali recimo reči z otróki ali z otróci. In ker v letošnji zimi nimate kaj početi z sankami, potem s sankami v kot poslušajte rubriko KiKs na Prvem!
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Neveljaven email naslov