Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni se še zgodilo, da bi v rubriki KiKs, ki jo posvečamo nekaterim zmotam oz. napakam, ki jih delamo pri uporabi slovenskega jezika, gostili profesorja iz Fakultete za računalništvo in informatiko. Danes se bo zgodilo prav to. Predstavili bomo namreč prvi spletni portal oz. orodje za strojno preverjanje postavitve vejic v besedilih.
Brezplačno spletno orodje Vejice 1.0 temelji na statistiki velike množice vzorcev
Vejice 1.0 je prvi portal oz. spletno orodje, ki popravi odvečne ali manjkajoče vejice in pri tem uporablja globoke nevronske mreže. Zasnovali so ga v Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Izhodiščna različica orodja je bila izdelana v okviru diplomskega dela Martina Božiča na Fakulteti za računalništvo in informatiko, pod mentorstvom prof. dr. Marka Robnika Šikonje, ki se ukvarja z umetno inteligenco in strojnim učenjem.
"Zadeva je osnovana na težki mašineriji umetne inteligence in se je v razmeroma kratkem času že zelo razširila v spletni skupnosti. Na mesec imamo približno 15.000 zahtevkov oz. približno 500 vsak dan. Poleti manj, septembra, ko so se verjetno pisale kakšne diplome ipd., več."
Orodje, ki torej temelji na statistiki vzorcev rabe in nerabe vejice, ki jih zaznamo v jeziku, je kot navdušen jezikoslovec preizkusil tudi Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta.
"Portal je zelo natančen. Malce pa ga mučijo recimo sestavljeni vezniki. Tako sem napačno postavil vejico v povedi: "Prišel je, kljub temu, da je poškodovan." Portal ni odstranil vejice pred 'da'. V tem primeru pa gre za sestavljeni veznik, torej 'kljub temu da' in mora biti vejica samo pred prvo komponento."
Ni se še zgodilo, da bi v rubriki KiKs, ki jo posvečamo nekaterim zmotam oz. napakam, ki jih delamo pri uporabi slovenskega jezika, gostili profesorja iz Fakultete za računalništvo in informatiko. Danes se bo zgodilo prav to. Predstavili bomo namreč prvi spletni portal oz. orodje za strojno preverjanje postavitve vejic v besedilih.
Brezplačno spletno orodje Vejice 1.0 temelji na statistiki velike množice vzorcev
Vejice 1.0 je prvi portal oz. spletno orodje, ki popravi odvečne ali manjkajoče vejice in pri tem uporablja globoke nevronske mreže. Zasnovali so ga v Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Izhodiščna različica orodja je bila izdelana v okviru diplomskega dela Martina Božiča na Fakulteti za računalništvo in informatiko, pod mentorstvom prof. dr. Marka Robnika Šikonje, ki se ukvarja z umetno inteligenco in strojnim učenjem.
"Zadeva je osnovana na težki mašineriji umetne inteligence in se je v razmeroma kratkem času že zelo razširila v spletni skupnosti. Na mesec imamo približno 15.000 zahtevkov oz. približno 500 vsak dan. Poleti manj, septembra, ko so se verjetno pisale kakšne diplome ipd., več."
Orodje, ki torej temelji na statistiki vzorcev rabe in nerabe vejice, ki jih zaznamo v jeziku, je kot navdušen jezikoslovec preizkusil tudi Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta.
"Portal je zelo natančen. Malce pa ga mučijo recimo sestavljeni vezniki. Tako sem napačno postavil vejico v povedi: "Prišel je, kljub temu, da je poškodovan." Portal ni odstranil vejice pred 'da'. V tem primeru pa gre za sestavljeni veznik, torej 'kljub temu da' in mora biti vejica samo pred prvo komponento."
Občinska meja se je v zadnjem mesecu znašla v središču številnih dilem, v današnjem KiKsu dodajamo še jezikovno. Ne smemo prek ali preko občinske meje? Jezikovno najbolj pravilen odgovor bi bil »čez občinsko mejo«. Sicer pa velja, da ne smemo preko občinske meje, tako jezikovno kot v povezavi z ukrpei za zajezitev epidemije. Nasprotno pa Slovenski pravopis, kot priročnik, ki določa normirano rabo, prepoveduje uporabo predlogov prek in preko v tak namen, razloži Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta.
V glavni vlogi oddaje Kiks bosta tokrat dve črtici. Obe uvrščamo med ločila. Ena je krajša in druga daljša. Prvo večinoma zapišemo stično, drugo pa nestično. Govorimo seveda o vezaju in pomišljaju. Njuno rabo – tako kot rabo vseh drugih ločil – predpisuje slovenski pravopis. Da se boste v dilemah, kdaj uporabiti katerega, lažje odločili, je Andreja Gradišar poklicala dr. Heleno Dobrovoljc, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Beseda koronavirus je že nekaj tednov stalnica našega besednjaka. Zna biti, da bo postala tudi beseda leta. Mediji se te teme lotevamo vsak dan z različnih zornih kotov, tokrat pa z vidika, ki je do zdaj izostal – z vidika pravopisa. Zakaj besedi korona in virus zapišemo skupaj, je vprašanje, ki si ga je zastavila Andreja Gradišar in tako prišla do oddaje Kiks o tvorjenkah.
Ste s Pirana ali iz Pirana? Se odpeljemo na Ptuj ali v Ptuj? Gremo na Jesenice ali v Jesenice? Tema današnjega Kiksa so predlogi! Darja Pograjc je na enem mestu zbrala osnovna pravila o uporabi predlogov: s/z, h/k, na/v in iz.
Rubriko o kratki informativni koristni slovenščini danes namenjamo zaimku, »katerega« tako radi uporabljamo. Ste ugotovili, kje v tej povedi je napaka? Če se vam je vse zdelo prav, potem prisluhnite sobotnemu KiKsu, ki ga je pripravila Darja Pograjc.
Vabim te na svoj ali moj rojstni dan? Ker se v teh dneh po priporočilih manj družimo, se lahko spretno izognemo morebiti napačni uporabi zaimkov na vabilih. Še vedno pa zelo radi povemo mnenje. Povedal bom svoje mnenje ali povedal bom moje mnenje? V izogib tej dilemi moramo poznati uporabo povratnih svojilnih zaimkov. Osnovna oblika je »svoj«. Razlaga prof. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Na pustno soboto smo se tudi v KiKs-u ukvarjali s pustnimi krofi, ocvrtimi flancati in jagodno marmelado. Z jezikovnega vidika, seveda. Na kulinaričnih primerih smo prikazali, kako in kdaj uporabljamo kakovostne, vrstne in svojilne pridevnike ter kakšne so razlike med njimi.
Če rečemo »Mlinarjevi« ali »Cene češnje že še jé« ali pa recimo »Ta suhi škafec pušča«, vam je to kaj znano? Približno veste, da ste te besede slišali enkrat v osnovni šoli pri pouku slovnice, ampak ne veste, kako bi jih uporabili? Pri slovničnih težavah lahko pridejo zelo prav, da potem ni dileme, ali recimo reči z otróki ali z otróci. In ker v letošnji zimi nimate kaj početi z sankami, potem s sankami v kot poslušajte rubriko KiKs na Prvem!
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Neveljaven email naslov