Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Slovenski glasbenoinformacijski center je na svoji spletni strani objavil projekte, s katerimi nagovarja predvsem aktualno problematiko, ki zadeva odpoved vseh javnih prireditev na področju glasbe in ki s sabo potegne kolaps celotne verige glasbene industrije in številnih poklicev, ki so v to verigo vpleteni.
“V sodelovanju z društvom Brez limita smo sprožili akcijo, ki glasbenikom in tudi drugim glasbenim delavcem omogoča, da lahko po telefonu navežejo stik s psihoterapevti in se z njimi pogovorijo o svojih razmerah. V tem hipu, ko je zadeva resnično brezizhodna in hkrati težko napovedljiva za prihodnost, se zavedamo, da so stiske posameznikov lahko zelo močne. Narediti želimo, kar je v naši moči, da se s tem spoprimemo konstruktivno.” ─ Peter Baroš
Glasbenikom in glasbenim delavcem sta brezplačno na voljo članici društva Brez Limita Helena Lenarčič in Tanja Stanković, ki ju lahko vsak teden do preklica akcije pokličete od torka do petka med 12. in 15. uro. Prvi stik z njima lahko vzpostavite tudi po elektronski pošti. Pri tem navedite, da ju kontaktirate na podlagi akcije, objavljene na spletni strani Sigica.
Helena Lenarčič: 031 359 494 (hellena.ena@gmail.com)
Tanja Stanković: 041 849 291 (tanja.stankovic14@gmail.com)
Evropski Sklad kulturne solidarnosti išče in podpira domiselne iniciative, ki med pandemijo spodbujajo solidarnost in idejo o Evropi kot o skupnem javnem prostoru. Besedilo razpisa je na voljo na spletni strani Sigica.
“Z akcijo Doniraj in podpiraj smo želeli sprožiti neke vrste kampanjo, ki bi širšo javnost nagovorila k temu, da tudi sama pomaga glasbenikom oziroma komur koli iz umetniško-kreativne sfere, za katere vemo, da so danes v zelo kritičnem položaju. Hkrati pa mi vsi doma poslušamo glasbo, beremo knjige, gledamo filme … Gre za zamisel, da ne glede na to, da so medosebni stiki med nami prekinjeni, so vendarle medčloveški odnosi tisti, ki so ravno v tem hipu še kako pomembni.” ─ Peter Baroš
Z akcijo pomoči glasbenikom, samozaposlenim v kulturi, želi Sigic po svojih zmožnostih pomagati glasbenikom v finančni stiski zaradi prepovedi in odpovedi vseh javnih dogodkov. Na tedenski ravni se v Sloveniji zvrsti tudi do sto glasbenih dogodkov, zaradi tega je škoda, ki jo trpijo glasbeniki, pa tudi drugi delavci glasbenega sektorja, izjemno velika. Več o akciji na povezavi.
Poziv k izredni in trajnostni podpori za zaščito slovenskega glasbenega sektorja pa si lahko preberete (in se s podpisom tudi pridružite) na povezavi.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Slovenski glasbenoinformacijski center je na svoji spletni strani objavil projekte, s katerimi nagovarja predvsem aktualno problematiko, ki zadeva odpoved vseh javnih prireditev na področju glasbe in ki s sabo potegne kolaps celotne verige glasbene industrije in številnih poklicev, ki so v to verigo vpleteni.
“V sodelovanju z društvom Brez limita smo sprožili akcijo, ki glasbenikom in tudi drugim glasbenim delavcem omogoča, da lahko po telefonu navežejo stik s psihoterapevti in se z njimi pogovorijo o svojih razmerah. V tem hipu, ko je zadeva resnično brezizhodna in hkrati težko napovedljiva za prihodnost, se zavedamo, da so stiske posameznikov lahko zelo močne. Narediti želimo, kar je v naši moči, da se s tem spoprimemo konstruktivno.” ─ Peter Baroš
Glasbenikom in glasbenim delavcem sta brezplačno na voljo članici društva Brez Limita Helena Lenarčič in Tanja Stanković, ki ju lahko vsak teden do preklica akcije pokličete od torka do petka med 12. in 15. uro. Prvi stik z njima lahko vzpostavite tudi po elektronski pošti. Pri tem navedite, da ju kontaktirate na podlagi akcije, objavljene na spletni strani Sigica.
Helena Lenarčič: 031 359 494 (hellena.ena@gmail.com)
Tanja Stanković: 041 849 291 (tanja.stankovic14@gmail.com)
Evropski Sklad kulturne solidarnosti išče in podpira domiselne iniciative, ki med pandemijo spodbujajo solidarnost in idejo o Evropi kot o skupnem javnem prostoru. Besedilo razpisa je na voljo na spletni strani Sigica.
“Z akcijo Doniraj in podpiraj smo želeli sprožiti neke vrste kampanjo, ki bi širšo javnost nagovorila k temu, da tudi sama pomaga glasbenikom oziroma komur koli iz umetniško-kreativne sfere, za katere vemo, da so danes v zelo kritičnem položaju. Hkrati pa mi vsi doma poslušamo glasbo, beremo knjige, gledamo filme … Gre za zamisel, da ne glede na to, da so medosebni stiki med nami prekinjeni, so vendarle medčloveški odnosi tisti, ki so ravno v tem hipu še kako pomembni.” ─ Peter Baroš
Z akcijo pomoči glasbenikom, samozaposlenim v kulturi, želi Sigic po svojih zmožnostih pomagati glasbenikom v finančni stiski zaradi prepovedi in odpovedi vseh javnih dogodkov. Na tedenski ravni se v Sloveniji zvrsti tudi do sto glasbenih dogodkov, zaradi tega je škoda, ki jo trpijo glasbeniki, pa tudi drugi delavci glasbenega sektorja, izjemno velika. Več o akciji na povezavi.
Poziv k izredni in trajnostni podpori za zaščito slovenskega glasbenega sektorja pa si lahko preberete (in se s podpisom tudi pridružite) na povezavi.
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov