Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Slovenski glasbenoinformacijski center je na svoji spletni strani objavil projekte, s katerimi nagovarja predvsem aktualno problematiko, ki zadeva odpoved vseh javnih prireditev na področju glasbe in ki s sabo potegne kolaps celotne verige glasbene industrije in številnih poklicev, ki so v to verigo vpleteni.
“V sodelovanju z društvom Brez limita smo sprožili akcijo, ki glasbenikom in tudi drugim glasbenim delavcem omogoča, da lahko po telefonu navežejo stik s psihoterapevti in se z njimi pogovorijo o svojih razmerah. V tem hipu, ko je zadeva resnično brezizhodna in hkrati težko napovedljiva za prihodnost, se zavedamo, da so stiske posameznikov lahko zelo močne. Narediti želimo, kar je v naši moči, da se s tem spoprimemo konstruktivno.” ─ Peter Baroš
Glasbenikom in glasbenim delavcem sta brezplačno na voljo članici društva Brez Limita Helena Lenarčič in Tanja Stanković, ki ju lahko vsak teden do preklica akcije pokličete od torka do petka med 12. in 15. uro. Prvi stik z njima lahko vzpostavite tudi po elektronski pošti. Pri tem navedite, da ju kontaktirate na podlagi akcije, objavljene na spletni strani Sigica.
Helena Lenarčič: 031 359 494 (hellena.ena@gmail.com)
Tanja Stanković: 041 849 291 (tanja.stankovic14@gmail.com)
Evropski Sklad kulturne solidarnosti išče in podpira domiselne iniciative, ki med pandemijo spodbujajo solidarnost in idejo o Evropi kot o skupnem javnem prostoru. Besedilo razpisa je na voljo na spletni strani Sigica.
“Z akcijo Doniraj in podpiraj smo želeli sprožiti neke vrste kampanjo, ki bi širšo javnost nagovorila k temu, da tudi sama pomaga glasbenikom oziroma komur koli iz umetniško-kreativne sfere, za katere vemo, da so danes v zelo kritičnem položaju. Hkrati pa mi vsi doma poslušamo glasbo, beremo knjige, gledamo filme … Gre za zamisel, da ne glede na to, da so medosebni stiki med nami prekinjeni, so vendarle medčloveški odnosi tisti, ki so ravno v tem hipu še kako pomembni.” ─ Peter Baroš
Z akcijo pomoči glasbenikom, samozaposlenim v kulturi, želi Sigic po svojih zmožnostih pomagati glasbenikom v finančni stiski zaradi prepovedi in odpovedi vseh javnih dogodkov. Na tedenski ravni se v Sloveniji zvrsti tudi do sto glasbenih dogodkov, zaradi tega je škoda, ki jo trpijo glasbeniki, pa tudi drugi delavci glasbenega sektorja, izjemno velika. Več o akciji na povezavi.
Poziv k izredni in trajnostni podpori za zaščito slovenskega glasbenega sektorja pa si lahko preberete (in se s podpisom tudi pridružite) na povezavi.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Slovenski glasbenoinformacijski center je na svoji spletni strani objavil projekte, s katerimi nagovarja predvsem aktualno problematiko, ki zadeva odpoved vseh javnih prireditev na področju glasbe in ki s sabo potegne kolaps celotne verige glasbene industrije in številnih poklicev, ki so v to verigo vpleteni.
“V sodelovanju z društvom Brez limita smo sprožili akcijo, ki glasbenikom in tudi drugim glasbenim delavcem omogoča, da lahko po telefonu navežejo stik s psihoterapevti in se z njimi pogovorijo o svojih razmerah. V tem hipu, ko je zadeva resnično brezizhodna in hkrati težko napovedljiva za prihodnost, se zavedamo, da so stiske posameznikov lahko zelo močne. Narediti želimo, kar je v naši moči, da se s tem spoprimemo konstruktivno.” ─ Peter Baroš
Glasbenikom in glasbenim delavcem sta brezplačno na voljo članici društva Brez Limita Helena Lenarčič in Tanja Stanković, ki ju lahko vsak teden do preklica akcije pokličete od torka do petka med 12. in 15. uro. Prvi stik z njima lahko vzpostavite tudi po elektronski pošti. Pri tem navedite, da ju kontaktirate na podlagi akcije, objavljene na spletni strani Sigica.
Helena Lenarčič: 031 359 494 (hellena.ena@gmail.com)
Tanja Stanković: 041 849 291 (tanja.stankovic14@gmail.com)
Evropski Sklad kulturne solidarnosti išče in podpira domiselne iniciative, ki med pandemijo spodbujajo solidarnost in idejo o Evropi kot o skupnem javnem prostoru. Besedilo razpisa je na voljo na spletni strani Sigica.
“Z akcijo Doniraj in podpiraj smo želeli sprožiti neke vrste kampanjo, ki bi širšo javnost nagovorila k temu, da tudi sama pomaga glasbenikom oziroma komur koli iz umetniško-kreativne sfere, za katere vemo, da so danes v zelo kritičnem položaju. Hkrati pa mi vsi doma poslušamo glasbo, beremo knjige, gledamo filme … Gre za zamisel, da ne glede na to, da so medosebni stiki med nami prekinjeni, so vendarle medčloveški odnosi tisti, ki so ravno v tem hipu še kako pomembni.” ─ Peter Baroš
Z akcijo pomoči glasbenikom, samozaposlenim v kulturi, želi Sigic po svojih zmožnostih pomagati glasbenikom v finančni stiski zaradi prepovedi in odpovedi vseh javnih dogodkov. Na tedenski ravni se v Sloveniji zvrsti tudi do sto glasbenih dogodkov, zaradi tega je škoda, ki jo trpijo glasbeniki, pa tudi drugi delavci glasbenega sektorja, izjemno velika. Več o akciji na povezavi.
Poziv k izredni in trajnostni podpori za zaščito slovenskega glasbenega sektorja pa si lahko preberete (in se s podpisom tudi pridružite) na povezavi.
Dve vzporedni temi vrhunskega športa in športa za vse se odpirata vzporedno in nista povezani zgolj s trenutnim stanjem v državi.
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo.
Ker se koronavirus ne prenaša s krvjo, darovanje krvi poteka nemoteno. Kdo se lahko udeleži krvodajalske akcije in kje najdete seznam krvodajalskih akcij?
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem.
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Generalni direktor UKC Maribor o aktualnem dogajanju v njegovi bolnišnici, ukinjanju nekaterih programov, lažnih prerokih in o ranljivosti našega družbenega tkiva.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Kako priti na testiranje, kdo naj nas pripelje? Na praktična vprašanja glede jemanja brisov za testiranje na koronavirus odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani.
Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.
Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.
36-letna Kranjčanka Maja Kalan Pongrac o več kot teden dni trajajočem čakanju na diagnozo 'razliti slepič'. Opozarja na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem.
Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva.
Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi.
Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.
Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay
Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.
V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane.
Neveljaven email naslov