Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nenad Stojakovič, rokometaš na vozičku

16.12.2019

Šport invalidov je v Sloveniji razmeroma dobro razvit in zastopan. Ena mlajših ekip, ki se je na igrišču prvič preizkusila pred slabima dvema mesecema, je slovenska rokometna reprezentanca na vozičkih. Njen član je Nenad Stojakovič – nekdanji poklicni rokometaš, ki je igral tudi za slovensko reprezentanco in bil leta 1993 del moštva, ki je na Sredozemskih igrah doseglo prvo medaljo v tem športu za našo državo. Že med kariero so ga velikokrat pestile težave s hrbtenico, večkrat je bil operiran. Razsežnosti bolezni, ki mu danes onemogoča hojo in narekuje uporabo invalidskega vozička, pa so se zares pokazale po športni »upokojitvi«.

Nenad Stojakovič je nekoč igral rokomet za slovensko člansko reprezentanco, zaradi težav s hrbtenico ga danes igra na vozičku

Nekdanji rokometaš Nenad Stojakovič, ki je v karieri igral tudi za slovensko člansko reprezentanco in bil del ekipe, ki je osvojila prvo medaljo po samostojnosti naše države, je imel težave s hrbtenico že med kariero. Večkrat je bil operiran, zaradi bolečin se je odločil tudi za prenehanje kariere. “Potem pa muskulatura popusti. Zaradi kopičenja kalcija v hrbteničnem kanalu sem imel leta 2008 novo operacijo. Stanje se ni izboljšalo in ko sem šel leta 2012 na vnovični pregled, so našli cisto v prsnem delu hrbtenice, ki je pritiskala živec ob spinalni kazal in onemogočala prekrvavitev v spodnje okončine,” pojasni sogovornik.

“Počasi sem izgubljal motoriko. Tudi senzoriko. Nisem čutil, kdaj je toplo, kdaj hladno, niti dotikov. Hodil sem kot robot, ker je signal iz možganov do okončin prihajal nekako prekinjeno.”

Leta 2015 pa nekega dne ni mogel nikamor več:

“Mislim, da je bilo dan po ženinem rojstnem dnevu. V službo sem poskušal iti s pomočjo tablet, ki sem jih jemal, da sem lahko delal vsaj 3, 4 ure, a ni šlo. Postavil sem se še lahko pokonci, koraka pa samostojno nisem več mogel narediti. Kot da bi te zabetonirali in se ne moreš več premakniti, je bilo.”

Pozneje je preizkusil alternativno zdravljenje in bil operiran v Švici. Po tej operaciji je nekaj časa kazalo, da bo spet lahko samostojno hodil. A zaradi težav z ledvicami, ki so posledica jemanja tablet, je zdaj spet na vozičku. Na življenje pa kljub vsemu gleda pozitivno:

“Se šalim s prijatelji – ne more življenje mene toliko obremeniti, kolikor lahko nesem. Imam pa tudi “rumene” minute, ko je hudo. Ampak ta čustva poskušam zadržati zase, ne deliti z drugimi. Če že tebe boli, ni potrebno, da boli tudi tiste, ki jih imaš rad.”

Nenad je član slovenske rokometne reprezentance na vozičkih. Ta je svojo prvo tekmo odigrala konec oktobra letos:

“Tekmovanje je tu v drugem planu. Prvo je, da se možganom pomaga, da se kdaj odtujijo od razmišljanja, kje smo, kako smo hendikepirani, da se damo v družbo.”

Pravila rokometa na vozičkih se poskušajo čim manj razlikovati od pravil pri siceršnjem rokometu. “Igrišče je enako veliko, igra se 10 minut manj (2×25 minut). Žogo imaš lahko pri sebi največ tri sekunde. Na igrišču je lahko šest članov. Če so v ekipi sami moški, še en manj. Ne sme se uporabljati smole, ki se sicer uporablja za igranje rokometa. Goli pa so nižji, ker so nam prepovedali skakati po golu,” za konec hudomušno doda sogovornik.


Med štirimi stenami

866 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Nenad Stojakovič, rokometaš na vozičku

16.12.2019

Šport invalidov je v Sloveniji razmeroma dobro razvit in zastopan. Ena mlajših ekip, ki se je na igrišču prvič preizkusila pred slabima dvema mesecema, je slovenska rokometna reprezentanca na vozičkih. Njen član je Nenad Stojakovič – nekdanji poklicni rokometaš, ki je igral tudi za slovensko reprezentanco in bil leta 1993 del moštva, ki je na Sredozemskih igrah doseglo prvo medaljo v tem športu za našo državo. Že med kariero so ga velikokrat pestile težave s hrbtenico, večkrat je bil operiran. Razsežnosti bolezni, ki mu danes onemogoča hojo in narekuje uporabo invalidskega vozička, pa so se zares pokazale po športni »upokojitvi«.

Nenad Stojakovič je nekoč igral rokomet za slovensko člansko reprezentanco, zaradi težav s hrbtenico ga danes igra na vozičku

Nekdanji rokometaš Nenad Stojakovič, ki je v karieri igral tudi za slovensko člansko reprezentanco in bil del ekipe, ki je osvojila prvo medaljo po samostojnosti naše države, je imel težave s hrbtenico že med kariero. Večkrat je bil operiran, zaradi bolečin se je odločil tudi za prenehanje kariere. “Potem pa muskulatura popusti. Zaradi kopičenja kalcija v hrbteničnem kanalu sem imel leta 2008 novo operacijo. Stanje se ni izboljšalo in ko sem šel leta 2012 na vnovični pregled, so našli cisto v prsnem delu hrbtenice, ki je pritiskala živec ob spinalni kazal in onemogočala prekrvavitev v spodnje okončine,” pojasni sogovornik.

“Počasi sem izgubljal motoriko. Tudi senzoriko. Nisem čutil, kdaj je toplo, kdaj hladno, niti dotikov. Hodil sem kot robot, ker je signal iz možganov do okončin prihajal nekako prekinjeno.”

Leta 2015 pa nekega dne ni mogel nikamor več:

“Mislim, da je bilo dan po ženinem rojstnem dnevu. V službo sem poskušal iti s pomočjo tablet, ki sem jih jemal, da sem lahko delal vsaj 3, 4 ure, a ni šlo. Postavil sem se še lahko pokonci, koraka pa samostojno nisem več mogel narediti. Kot da bi te zabetonirali in se ne moreš več premakniti, je bilo.”

Pozneje je preizkusil alternativno zdravljenje in bil operiran v Švici. Po tej operaciji je nekaj časa kazalo, da bo spet lahko samostojno hodil. A zaradi težav z ledvicami, ki so posledica jemanja tablet, je zdaj spet na vozičku. Na življenje pa kljub vsemu gleda pozitivno:

“Se šalim s prijatelji – ne more življenje mene toliko obremeniti, kolikor lahko nesem. Imam pa tudi “rumene” minute, ko je hudo. Ampak ta čustva poskušam zadržati zase, ne deliti z drugimi. Če že tebe boli, ni potrebno, da boli tudi tiste, ki jih imaš rad.”

Nenad je član slovenske rokometne reprezentance na vozičkih. Ta je svojo prvo tekmo odigrala konec oktobra letos:

“Tekmovanje je tu v drugem planu. Prvo je, da se možganom pomaga, da se kdaj odtujijo od razmišljanja, kje smo, kako smo hendikepirani, da se damo v družbo.”

Pravila rokometa na vozičkih se poskušajo čim manj razlikovati od pravil pri siceršnjem rokometu. “Igrišče je enako veliko, igra se 10 minut manj (2×25 minut). Žogo imaš lahko pri sebi največ tri sekunde. Na igrišču je lahko šest članov. Če so v ekipi sami moški, še en manj. Ne sme se uporabljati smole, ki se sicer uporablja za igranje rokometa. Goli pa so nižji, ker so nam prepovedali skakati po golu,” za konec hudomušno doda sogovornik.


25.03.2019

Izzivi materinstva

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


18.03.2019

Andrej Pleterski

»Oče je bil ujet v kletko svojega telesa,« tako opisuje psihično trpljenje svojega 95 let starega očeta, akademika Janka Pletérskega, njegov sin Andrej Pléterski, koordinator delovne skupine za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja. Zaradi izgube vida in sluha je bila očetova komunikacija s svetom onemogočena. Njegova stiska je bila neizmerna, življenje neznosno, zato je želel umreti. Poskušal je narediti samomor, vendar mu ni uspelo. Pred smrtjo je državnemu zboru poslal pismo, v katerem se je zavzel za sistemsko ureditev pravice do dokončanja svojega življenja.


11.03.2019

Pogled na invalidnost – paraolimpijec Jože Okoren

»Človek se ne sme predati. Ni pomembno, kaj mu manjka, pomembno je tisto, kar ima, kar mu je ostalo,« razlaga Jože Okoren, ki je že petdeset let na invalidskem vozičku. Njegova življenjska zgodba – je dobitnik srebrne in bronaste medalje v metu diska na paraolimpijskih igrah, kar devet let pa je bil tudi evropski rekorder v metu diska – dokazuje, da paraplegija ne pomeni konca življenja. Postal je uspešen športnik, ustvaril si je družino; že med športno kariero se je vključil v delovanje invalidskih organizacij, v katerih je opravljal številne pomembne funkcije, svoje znanje pa še zdaj prenaša na mlajše invalide. Je predsednik Društva paraplegikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, podpredsednik strokovnega sveta pri paraolimpijskem komiteju in član komisije za tekmovalni šport pri Zvezi za šport invalidov ter član Slovenske olimpijske akademije pri Olimpijskem komiteju Slovenije. O njegovem življenju in delu, karieri uspešnega športnika in pogledu na invalidnost se bo v oddaji Med štirimi stenami z njim pogovarjala Petra Medved.


04.03.2019

Življenje z Apertovim sindromom

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


25.02.2019

"Šola, kam greš?" razmišljanja Marjane Škalič

Psihologinja in mama treh otrok, sodelavka FamilyLab Slovenija, voditeljica starševskih večerov, ki na Facebooku vodi tudi skupino Kje vas čevelj žuli? - šolstvo, je kritična opazovalka šolskega sistema. Zato se je poglobila v delovanje različnih šolskih in izobraževalnih sistemov. In da ne bi samo kritizirala, ponuja tudi alternative. V času, ko tudi pri nas slišimo pobude za spremembo šolskega sistema, je izdala knjigo z naslovom Šola, kam greš?. Marjana Škalič bo gostja ponedeljkove oddaje Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem.


18.02.2019

Prva gluha doktorica znanosti pri nas Marjetka Kulovec

Marjetka Kulovec je prva gluha doktorica znanosti pri nas. Lani decembra je zagovarjala svojo doktorsko disertacijo z naslovom Analiza strategij tolmačenja znakovnega jezika v Sloveniji in njihovega vpliva na razumevanje. Zaposlena je na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. Kot profesorica defektologije za osebe z motnjami sluha že 25 let poučuje gluhe otroke. Poudarja pomen znanja slovenskega znakovnega jezika za gluhe otroke, saj po njenih izkušnjah tako najhitreje napredujejo na vseh področjih življenja. Kakšno je bilo njeno otroštvo, kako se je učila slovenskega jezika in kako je premagovala ovire v svojem izobraževanju ter kakšno je življenje gluhih – o tem bo Marjetka Kulovec pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. V goste jo je povabila Petra Medved. Njen govor bo tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Tinkara Jerina. Na Prvem programu Radia Slovenija smo zagotovili, da lahko oddajo Med štirimi stenami v video posnetku spremljajo tudi gluhi v slovenskem znakovnem jeziku.


11.02.2019

Soočanje s samomorom

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


04.02.2019

Bolezen in socialni status

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


28.01.2019

Življenje z epilepsijo

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


21.01.2019

Rejnica Marija Baš

Pred 27. leti sta z možem sprejela v rejništvo prvega otroka – deklico, ki je imela raka. Potem so bili pri njiju še trije otroci s kompleksnimi zdravstvenimi in razvojnimi težavami. Anže, ki ima cerebralno paralizo, je še vedno v njuni družini. Zaradi telesne oviranosti mu ves čas nudita nego in pomoč pri vseh vsakdanjih opravilih, ki jih sam ne zmore. Svojo hišo in način življenja sta prilagodila njegovim gibalnim zmožnostim. Marija Baš je za dolgoletno in uspešno rejniško delo letos prejela priznanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Gospo Baš, njenega moža Stanislava in Anžeta gostimo v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem.


14.01.2019

Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih

Za vsakogar, ki delno ali v celoti izgubi vid, je celovita rehabilitacija življenjskega pomena. Njen namen je, da takega posameznika usposobi za čim bolj neodvisno življenje, saj mora osvojiti vrsto veščin in tehnik, ki mu bodo pomagale, da bo tisto, kar je prej opravljal ob pomoči vida, opravil po drugih poteh in na drugačne načine. Kako se izvaja celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih, kako pomembna je psihoterapevtska pomoč, ki pomaga posamezniku sprejeti njegov novi položaj in velike spremembe življenjskega sloga in kako ga motivirati za čim bolj polno življenje – o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo vodi Petra Medved.


07.01.2019

Življenje s presajenim srcem

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


31.12.2018

Slabovidna ljubiteljska slikarka Rezka Arnuš

Slabovidna ljubiteljska likovna ustvarjalka Rezka Arnuš iz Dolenjskih Toplic slika že 20 let. Želja po likovnem ustvarjanju je v njej tlela že iz mladosti in kljub slabšanju vida se je po upokojitvi, po poklicu je fizioterapevtka, spopadla tudi s slikanjem. Slika po spominu in izkušnjah, njene slike nastajajo iz njene notranjosti. Slika krajino, tihožitje, podobe Bele krajine, v zadnjem času pa figure, akte in abstrakcijo. Udeležuje se raznih kolonij in Ex-tempora. Imela je 19 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 200 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoja dela je prejela več nagrad in priznanj. Letos je bila izbrana za sodelovanje na 51. mednarodnem Taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. V oddaji Med štirimi stenami nam bo odprla vrata svojega likovnega sveta, ki s slabšanjem vida postaja tudi del njene rehabilitacije. Kako slika, kako se znajde v življenju in kakšno veselje ji prinašata kolesarjenje in vodenje telovadbe v domačem kraju, je Rezka Arnuš razložila novinarki Petri Medved.


24.12.2018

Mojca Trnovec o družinskih in poslovnih odnosih, vrednotah in tradiciji

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


17.12.2018

Projekt: moj otrok, vrhunski športnik

Slovenija ima poleg Zimbabveja in Japonske najbolj fizično aktivne otroke na svetu, je v nedavni raziskavi ugotovila Mednarodna zveza za aktivne in zdrave otroke. Glavni cilj ukvarjanja otrok s športom, naj bo zabava, pa poudarjajo strokovnjaki. Nekateri starši na to radi pozabijo, saj na šport gledajo s stališča odraslega, ki v športu vidi predvsem tekmovanje, boj dveh za zmago, za prevlado. S svojim mnenjem in obnašanjem, ki je včasih ob spremljanju tekem tudi zelo ekscesno, slabo vplivajo na otroka, mu vzamejo veselje do športa in ga spremenijo v nekaj mučnega. Več o primernem pristopu in vlogi staršev otrok športnikov v oddaji Med štirimi stenami.


10.12.2018

Stres in anksiozne motnje

Stres je normalen odziv na spremenjene okoliščine. Težava nastane, kadar je stresnih okoliščin preveč, kadar so stresi premočni in kadar smo preslabo opremljeni za odzivanje na določene okoliščine. V takem primeru lahko stresna okoliščina sproži tudi nastanek anksiozne motnje ali obstoječo anksiozno motnjo poslabša. Pomembno je, da ločimo tesnobo, ki je povezana s stresom – ta je povsem naravna in nas varuje – od pretirane tesnobe, ki je glavna značilnost anksioznih motenj, pojasnjuje profesorica doktorica Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije z inštituta Karakter, ki bo gostja oddaje Med štirimi stenami. Bolezenska tesnoba ali anksiozna motnja nastopi takrat, ko je tesnoba tako močna, da posameznika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih. Kako prepoznati, kdaj je skrb upravičena in kdaj je dobro, da se poišče pomoč? Kdaj so posledice dolgotrajnega stresa tako hude, da lahko vodijo v duševne in telesne težave in kaj je treba v življenju spremeniti? O stresu in anksioznih motnjah bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami.


03.12.2018

Med štirimi stenami

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


26.11.2018

Nasilje nad ženskami

Začeli so se svetovni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. Ženske, ki so žrtve nasilja, o svojih stiskah težko spregovorijo. Bolečina ostane tudi potem, ko jim uspe zapustiti nasilen odnos. Kljub temu pa nekatere zberejo pogum in spregovorijo o svojih zgodbah. Tudi zato, da bi opogumile tiste, ki se nasilju še ne zmorejo upreti iz različnih razlogov. Za našo oddajo je spregovorila Milena. Njeno pripoved je komentirala Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja.


19.11.2018

Vpliv spletne pornografije

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se paradoksalno le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo do staršev z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to narediti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je mnogokrat primarni vir informacij internet, kjer otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. Videno oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je "običajen" spolni odnos, kako naj bi se med njim obnašal moški, kako ženska. Lahko dostopne spletne pornografske vsebine povečujejo težave s spolnostjo, več je tudi odvisnosti, opažajo strokovnjaki. O tem v tokratni oddaji Med 4 stenami. Njena avtorica je Andreja Gradišar.


12.11.2018

Huntingtonova bolezen

Huntingtonova bolezen je dedna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri živčne celice v možganih sčasoma propadejo. Pri večini ljudi se bolezenski znaki pojavijo v štiridesetih ali petdesetih letih življenja, manjše spremembe pa so mogoče že veliko prej. Bolezen ima tri faze. Bolniki postanejo obupani, ko opazijo, da izgubljajo telesne in miselne sposobnosti, poleg tega pa ne zmorejo več opravljati vsakodnevnih dejavnosti. Ko bolezen napreduje, pogosto ne morejo več govoriti in so priklenjeni na posteljo, zato potrebujejo stalno nego in pomoč druge osebe. Zdravila ni. Kakšno je življenje s Huntingtonovo boleznijo, ki močno prizadene bolnika in njegove svojce, kako se soočiti z njo in kako pomagati bolnikom - o tem, bosta v oddaji Med štirimi stenami govorila oče dveh sinov s to boleznijo in predsednik Društva bolnikov s Huntingtonovo boleznijo in svojcev Rudi Jakovac ter nevrolog doc. dr. Jan Kobal iz nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Oddajo pripravlja Petra Medved.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov