Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človek v povprečju prespi skoraj tretjino svojega življenja in čeprav se zdi, da je spanje čas pasivnosti in počitka, so možgani med spanjem veš čas aktivni. Kako, nam je razložila dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.
V spanju se dogaja zelo veliko stvari. V mirnem spanju je ta aktivnost postopoma vse počasnejša, medtem ko v fazi REM spanja, se pravi v spanju, ko sanjamo, je možganska aktivnost zelo podobna tisti v budnosti.
»Če spanje ne služi absolutno pomembni življenjski funkciji, potem je največja evolucijska napaka,« je leta 1971 zapisal pionir raziskovanja spanja Allan Rechtschaffen. Danes vemo, da ima spanje več funkcij, med drugim procesiranje na novo osvojenih informacij in utrjevanje spomina, ki pomaga pri učenju spretnosti. Novejša znanstvena dognanja pa spanju pripisujejo vlogo čistilca možganov.
So pri miškah gledali, kakšno je odstranjevanje beta amiloida, ki so ga vbrizgali miškam v možgane v različnih stanjih: v budnosti, v spanju, v stanju anestezije. In so dokazali, da je v spanju čiščenje te beljakovine pospešeno v primerjavi s stanjem v budnosti.
Skupina ameriških znanstvenikov z Univerze Rochester je prepričana, da je odstranjevanje teh snovi oz. »splakovanje« – kakor so proces poimenovali – eden izmed poglavitnih razlogov za spanje. A doktorica Barbara Gnidovec Stražišar je pri apliciranju ugotovitev na človeka malce bolj previdna.
Da bi rekli: “Moramo veliko spat in potem se bodo odstranili vsi nevrotoksični produkti in potem bomo ohranili možgane zdrave …” Tako enostavne povezave seveda ni.
Rochesterski znanstveniki so prepričani, da je nalaganje odpadnih produktov v možganih povezano z razvojem nevroloških bolezni kot so demenca ter Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Svoja dognanja so združili z raziskovanjem položajev pri spanju – nadaljevalna študija na miših je pokazala, da spanje na boku omogoča najbolj učinkovito možgansko splakovanje.
Ljudje nismo miške, to je eno. Drugo pa je, da tukaj dejansko ne vemo, kaj se bi dogajalo prek cele noči. Se pravi, kaj bi se dogajalo v kompletnem spanju v različnih fazah.
“Tisti, ki bo dognal, zakaj v resnici spimo, bo sigurno dobil Nobelovo nagrado,” kompleksnost funkcij spanja povzame dr. Gnidovec Stražišar.
474 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Človek v povprečju prespi skoraj tretjino svojega življenja in čeprav se zdi, da je spanje čas pasivnosti in počitka, so možgani med spanjem veš čas aktivni. Kako, nam je razložila dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.
V spanju se dogaja zelo veliko stvari. V mirnem spanju je ta aktivnost postopoma vse počasnejša, medtem ko v fazi REM spanja, se pravi v spanju, ko sanjamo, je možganska aktivnost zelo podobna tisti v budnosti.
»Če spanje ne služi absolutno pomembni življenjski funkciji, potem je največja evolucijska napaka,« je leta 1971 zapisal pionir raziskovanja spanja Allan Rechtschaffen. Danes vemo, da ima spanje več funkcij, med drugim procesiranje na novo osvojenih informacij in utrjevanje spomina, ki pomaga pri učenju spretnosti. Novejša znanstvena dognanja pa spanju pripisujejo vlogo čistilca možganov.
So pri miškah gledali, kakšno je odstranjevanje beta amiloida, ki so ga vbrizgali miškam v možgane v različnih stanjih: v budnosti, v spanju, v stanju anestezije. In so dokazali, da je v spanju čiščenje te beljakovine pospešeno v primerjavi s stanjem v budnosti.
Skupina ameriških znanstvenikov z Univerze Rochester je prepričana, da je odstranjevanje teh snovi oz. »splakovanje« – kakor so proces poimenovali – eden izmed poglavitnih razlogov za spanje. A doktorica Barbara Gnidovec Stražišar je pri apliciranju ugotovitev na človeka malce bolj previdna.
Da bi rekli: “Moramo veliko spat in potem se bodo odstranili vsi nevrotoksični produkti in potem bomo ohranili možgane zdrave …” Tako enostavne povezave seveda ni.
Rochesterski znanstveniki so prepričani, da je nalaganje odpadnih produktov v možganih povezano z razvojem nevroloških bolezni kot so demenca ter Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Svoja dognanja so združili z raziskovanjem položajev pri spanju – nadaljevalna študija na miših je pokazala, da spanje na boku omogoča najbolj učinkovito možgansko splakovanje.
Ljudje nismo miške, to je eno. Drugo pa je, da tukaj dejansko ne vemo, kaj se bi dogajalo prek cele noči. Se pravi, kaj bi se dogajalo v kompletnem spanju v različnih fazah.
“Tisti, ki bo dognal, zakaj v resnici spimo, bo sigurno dobil Nobelovo nagrado,” kompleksnost funkcij spanja povzame dr. Gnidovec Stražišar.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Čeprav še pred nekaj desetletji v znanosti ni bilo prostora za raziskovanje zavesti, postaja počasi tudi raziskovanje posameznikovega doživljanja del znanstvene metodologije. Predvsem zadnjih nekaj let meje na tem področju premikajo mladi raziskovalci, velike zasluge za to pa ima tudi dr. Claire Petitmengin, utemeljiteljica mikrofenomenologije. Gre za disciplino, ki bi ji, sicer zelo površno, lahko rekli tudi uporaba čuječnosti v znanosti, saj znanstveniki preučujejo natančne opise osebnih izkušenj intervjuvanca, kar od njega zahteva popolno pozornost in osredotočenost na to, kar doživlja v sebi in česar se ponavadi ne zavedamo. Prvi je ta program predstavil Francisco Varela, čilski biolog, filozof in kognitivni znanstvenik Francisco Varela, pravi naša sogovornica, ki je pod njegovim mentorstvom delala tudi svoj doktorat: “Osnovna ideja tega programa je, da je nemogoče raziskovati človeški um le z objektivnimi orodji. Do takrat je namreč veljalo, da raziskovalec, ki na primer preučuje čustva, do njih dostopa prek objektivnih meritev: na primer pulza, dihanja, potenja, očesnega gibanja. Prepovedano pa je bilo vprašati človeka, kaj čuti in kako se ima. Francisco Varela je menil, da smo s tem zavili v slepo ulico in da moramo v raziskovanje vključiti tudi točne in stroge opise njegove izkušnje, torej tega, kaj doživlja v sebi. Svojo odločitev je argumentiral s tem, da mora znanstvenik, ki interpretira električne signale v možganih, vedeti, kaj in kako človek doživlja. Še bolj ključen razlog pa je bil, da so naše izkušnje v bistvu vse, kar imamo. Tudi znanstveni podatki so dejstva o izkušnjah. Do njih dostopaš tako, kot jih doživljaš. Ni druge poti do znanosti! Če se tega zavedamo in se ne zmenimo za izkušnje, je to nesmisel.” S francosko kognitivno znanstvenico Claire Petitmengin, ki je mikrofenomenološke tehnike uporabila za raziskovanje vznikov epilepsije, intuicije in za doživljanje meditacije, smo se pogovarjali o tem, kako sploh lahko preučujemo osebno doživljanje, ki se odvija v posamezniku, in na katerih področjih bi si lahko pomagali s to mlado raziskovalno disciplino. Sama je na primer prišla do zanimivih rezultatov pri študiji epileptičnih bolnikov, aplikacij te discipline pa je še več.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Človeški spomin je nekaj posebnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo mo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa ni vedno tako enostavno. Mojca Delač se je o Alzheimerjevi bolezni pogovarjala s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnem mudili v Sloveniji, na 10. konferenci o demenci v organizaciji Spominčice.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Neveljaven email naslov