Kaj med spanjem počnejo možgani?

Človek v povprečju prespi skoraj tretjino svojega življenja in čeprav se zdi, da je spanje čas pasivnosti in počitka, so možgani med spanjem veš čas aktivni. Kako, nam je razložila dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.

V spanju se dogaja zelo veliko stvari. V mirnem spanju je ta aktivnost postopoma vse počasnejša, medtem ko v fazi REM spanja, se pravi v spanju, ko sanjamo, je možganska aktivnost zelo podobna tisti v budnosti.

Spanje – evolucijska napaka? 

»Če spanje ne služi absolutno pomembni življenjski funkciji, potem je največja evolucijska napaka,« je leta 1971 zapisal pionir raziskovanja spanja Allan Rechtschaffen. Danes vemo, da ima spanje več funkcij, med drugim procesiranje na novo osvojenih informacij in utrjevanje spomina, ki pomaga pri učenju spretnosti. Novejša znanstvena dognanja pa spanju pripisujejo vlogo čistilca možganov.

So pri miškah gledali, kakšno je odstranjevanje beta amiloida, ki so ga vbrizgali miškam v možgane v različnih stanjih: v budnosti, v spanju, v stanju anestezije. In so dokazali, da je v spanju čiščenje te beljakovine pospešeno v primerjavi s stanjem v budnosti.

Skupina ameriških znanstvenikov z Univerze Rochester je prepričana, da je odstranjevanje teh snovi oz. »splakovanje« – kakor so proces poimenovali – eden izmed poglavitnih razlogov za spanje. A doktorica Barbara Gnidovec Stražišar je pri apliciranju ugotovitev na človeka malce bolj previdna.

Da bi rekli: “Moramo veliko spat in potem se bodo odstranili vsi nevrotoksični produkti in potem bomo ohranili možgane zdrave …” Tako enostavne povezave seveda ni.

Spanje na boku

Rochesterski znanstveniki so prepričani, da je nalaganje odpadnih produktov v možganih povezano z razvojem nevroloških bolezni kot so demenca ter Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Svoja dognanja so združili z raziskovanjem položajev pri spanju – nadaljevalna študija na miših je pokazala, da spanje na boku omogoča najbolj učinkovito možgansko splakovanje.

Ljudje nismo miške, to je eno. Drugo pa je, da tukaj dejansko ne vemo, kaj se bi dogajalo prek cele noči. Se pravi, kaj bi se dogajalo v kompletnem spanju v različnih fazah.

“Tisti, ki bo dognal, zakaj v resnici spimo, bo sigurno dobil Nobelovo nagrado,” kompleksnost funkcij spanja povzame dr. Gnidovec Stražišar.