Povišan srčni utrip, rdečica na obrazu, potne dlani in razširjene zenice. S temi znaki so zaradi počitniških simpatij, prvih poljubov in poletnih romanc marsikdaj povezani tudi naši spomini na poletje. Ali se poleti pogosteje zaljubimo in kaj se takrat zgodi v naših možganih, bomo raziskovali v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. Slišali boste, zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, katere naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo in katere poslabšajo, ko smo "zatreskani", in tudi, kaj se v naših možganih zgodi, ko smo nesrečno zaljubljeni. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Andreja Gradišar.

Brezskrbni dnevi, polni veselja in smeha, ter nova poznanstva, ki so se razvila v prvi poljub ali poletno romanco. Takšni in podobni utrinki s poletnih počitnic, ki se jih spominjamo čez nekaj tednov, mesecev ali celo let, marsikomu pospešijo srčni utrip, mu na obraz pričarajo del tiste rdečice, ki je bila ob srečanju s poletno ljubeznijo še veliko bolj intenzivna, morda malo bolj potne postanejo tudi dlani. Vse našteto – hitrejše bitje srca, razširjene zenice, potne dlani in zardelost – so telesni znaki, ki se pogosto pojavijo, ko se zaljubimo, zaradi njih pa zaljubljenost in ljubezen povezujemo s srcem. A vse skupaj se odvija pod nevidno taktirko dogajanja v možganih, pravi naša današnja sogovornica prof. dr. Maja Bresjanac. Kaj se zgodi, ko se zaljubimo, zakaj je to pogosteje poleti in zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, pa v naslednjih minutah v oddaji Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Pripravila jo je Andreja Gradišar.